Redke so knjige, ki uživajo tak status, kot ga uživajo knjige iz serije Peščeni planet (Dune). Frank Herbert je napisal ep o pesku in vesolju, ki ga z razlogom postavljamo ob bok največjim. Trenutno sta prevedena prva dva dela, Peščeni planet in Mesija s peščenega planeta. Septembra pa bo izšel še tretji, Otroka peščenega planeta.
Peščeni planet
V daljni prihodnosti sta mogočni rodbini ujeti v vrtinec sovražnosti. Ko imperator Shadam IV. upravljanje planeta Arrakis z rodbine Harkonnen prenese na rodbino Atreides, se Harkonneni uprejo in Atreidesom nastavijo past. Na Arrakisu je vsaka kapljica vode pravo razkošje, prostrane puščave pa so dom skrivnostnih, orjaških peščenih črvov. Toda Sipina je tudi planet neizmernega bogastva, saj je edini vir začimbe melanže, najredkejše in najdragocenejše snovi v galaktičnem imperiju. Melanža podaljšuje življenje in širi spekter zavesti, kar navigatorjem Vesoljskega ceha omogoča iskanje najkrajših poti skozi vesolje. Kdor nadzira Arrakis, nadzira začimbo, in kdor nadzira začimbo, nadzira vesolje.
Najprej bi rad pohvalil odličnost prevoda Igorja Harba, ki je Dune prevedel z odliko. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom, saj je res fantastičen. Od terminologije do samega ritma besed in dogajanja. Tematike samega romana se ne da določiti kar tako, saj je lahko vse od ekološkega do znanstvenofantastičnega in zgodovinskega. Vseeno pa je Frank Herbert s svojim delom preskočil okvirje leposlovja in nam prikazal družbo skozi zgodbo, ki bo navduševala generacije. Kot veliki romani fantastike, je tudi tu dogajanje postavljeno v prostor, ki ga ne poznamo. Skozi zgodbo spoznavamo svet, kulturo, vero in like, ki jih Herbert zasnoval od začetka do konca. Čeprav je to fantastika, tvoji domišljiji ne preostane veliko dela, saj je vse tako dobro spisano.
Peščeni planet: Frank Herbert, prevedel Igor Harb, 520 strani, Založba Sanje.
Upravičeno je Peščeni planet eden največjih romanov vseh časov, ki nas uvede v eno največjih serij vseh časov.
Mesija s peščenega planeta
Dvanajst let po prevzemu imperialnega prestola Paul Atreides uživa božanski status med svojimi Fremeni. A zmaga nad rodbinama Harkonnen in Corrino ima daljnosežnejše in globlje posledice, na katere ni bil pripravljen. V krvavem džihadu fremenskih hord, ki pustošijo po vesolju, je ugasnilo milijarde življenj, Paul pa ne more storiti ničesar, da bi morijo ustavil, če ne želi omajati prihodnosti svoje rodbine. In medtem, ko se mladi imperator skuša izviti iz klobčiča zloveščih prerokb, ki ga hromijo, nekdanji zavezniki, skupaj s starimi sovražniki, kujejo zaroto zoper Paula in njegovo družino; zaroto, ki bo obudila duhove preteklosti in Paula postavila pred najtežjo izbiro v življenju.
Po internetnem raziskovanju sem po branju ugotovil, da je to del, ki je bil ob izidu močno kontroverzen. Še vedno je sporen in to sem uvidel šele, ko sem se bolj poglobil vanj. Knjigo sem dobesedno požrl in sem moral po branju še malo razmisliti o besedah v Mesiji. Lahko bi se reklo, da je kontroverzen, a to je odvisno od vsakega posameznika. Vsekakor pa razumem, zakaj nekateri tako mislijo, zato bom pustil to odločitev bralcu. Matjaž Juričak s svojim prevodom krasno sledi Igorju Harbu in nam ponudi nadaljevanje Herbertovih del. Samo dogajanje je bolj poglobljeno in ni tako »akcijsko« kot je bilo v prvem delu. A to ne predstavlja težave, saj je tudi Mesija dvakrat krajša knjiga. Če smo se v prvem delu le zaljubili v Arrakis, ga tu že ljubimo. Mesija s peščenega planeta je odlično nadaljevanje, ki nam ponudi še večji vpogled v zgodbo, ki smo jo dobili s prvim delom.
Mesija s peščenega planeta: Frank Herbert, prevedel Matjaž Juričak, 248 strani, Založba Sanje
Recenzijo nam je omogočila založba Sanje.
Urednik portala Student.si
