Največje knjižnice na svetu

Narodna knjižnica Združenega kraljestva se lahko pohvali z največjo knjižnično zbirko na svetu, ki šteje od 170 do 200 milijonov enot. Je zgradba z bogato zgodovino in znamenito arhitekturo, v kateri hranijo vse izvode in mnoge prevode del, izšlih v Združenem kraljestvu in na Irskem. Knjižnica domuje v zgradbi, postavljeni leta 1997 v londonskem predelu St. Pancras, od ustanovitve leta 1973 pa je delovala pod okriljem Britanskega muzeja. Znana je tudi po svojem obširnem programu digitalizacije.

Študijska knjižnica Kongresa v Washingtonu je de facto nacionalna knjižnica ZDA. Ustanovaljena je bila pred več kot 200 leti in se ponaša z več kot 170 milijoni enot. V njej se najde gradivo v več kot 470 jezikih. Knjižnica je javna, a čeprav je odprta za javnost, si lahko gradivo na dom izposodijo le določeni funkcionarji in zaposleni. Ustanova je dvakrat podlegla požaru, prvič med vojno z Britanci leta 1812. Velik del uničenega gradiva so takrat obnovili  z odkupom osebne knjižnice Thomasa Jeffersona. V knjižnici je znova gorelo leta 1851, a zbirka je zahvaljujoč donacijam v glavnem rasla – danes je ena največjih na svetu.

Šanghajska knjižnica se uvršča v sam vrh tudi dobesedno. S 24 nadstropji je druga najvišja knjižnica na svetu. Od ustanovitve leta 1847 pod njenim okriljem nastaja zavidljiva zbirka, ki šteje kar 56 milijonov enot. Knjižnica je sprva nosila ime Biblioteka Zi-Ka-Wei oziroma Bibliotheque de Mission. Nastala je s prihodom treh jezuitskih misionarjev leta 1842, ki so se po nekaj letih delovanja odločili za matično ustanovo, v kateri bi se novi misionarji priučili kitajščine in pripravili na delo.

Sistem newyorške javne knjižnice zahvaljujoč tako javnemu kot  zasebnemu financiranju deluje od leta 1895. Glavna zgradba je svetovno prepoznavna, saj je tako mestna kot državna znamenitost: pred vhodom srečamo kipa levov, Patience in Fortitude. NYPL se ponaša s 55 milijoni enot knjižničnega gradiva.

LAC je zvezna ustanova, namenjena hranjenju kanadske dediščine. Knjižnica je precej nova, zgradba je mlajša od 20 let. Deluje od leta 2004, a njena zgodovina sega do leta 1872, ko je knjižnico za pridobivanje in transkribiranje zgodovinsko pomembnih dokumentov ustanovilo ministrstvo za agrikulturo. Ne le da ima knjižnica več kot 54 milijonov enot, izstopa z več kot milijardo MB digitalnega gradiva.

Narodna knjižnica v Moskvi je lastnica 47 in pol milijonov knjižničnih enot. V njej najdemo izvode vseh knjig, ki so izšle v Sovjetski zvezi. Hranjenje obveznih izvodov ostaja naloga knjižnice do danes.  Knjižnica je bila postavljena v 60. letih 19. stoletja in se je večkrat preimenovala. Državna knjižnica je postala leta 1992, v času predsedovanja Borisa Jelcina.

Mednarodno ime knjižnice lahko nekoliko zavede. V angleščini se glasi National Diet Library, kar daje vtis, da si je ustanovo omislil kak shujševalni kult. Knjižnica je pravzaprav bila ustanovljena leta 1948 kot študijska knjižnica japonskega parlamenta oziroma dieta. Glavni stavbi se nahajata v Tokiu in Kjotu, podružnic pa je seveda mnogo več. Knjižnica je znamenita tudi kot simbol japonske demokratizacije po drugi vojni. Z izvodi vseh na Japonskem objavljenih del zbirka znaša preko 44 milijonov enot.

V okviru Univerze v Københavnu deluje največja knjižnica severne Evrope. Že samo fizičnih izvodov je 42 milijonov in pol. Danci v narodni knjižnici hranijo nabor zgodovinskih dokumentov in izvodov domačega tiska, ki sega v 17. stoletje. Gradivo je dostopno le polnoletnim.

Narodna knjižnica v Parizu letno beleži približno milijon in pol obiskovalcev. Zgradba je iz 14. stoletja, ko so jo uporabljali aristokrati, knjižnica pa je postala javna nekje do 17. stoletja. Ker je med drugim namenjena ohranjanju francoske zgodovine, je pod njeno streho nemalo rokopisov in zgodovinskih zbirk, seveda tudi obveznih izvodov vseh v Franciji izdanih del. Na srečo se grožnja, ki je gradivu pretila med revolucijo, ni uresničila. Knjižnična zbirka danes obsega čez 40 milijonov enot digitalnega in fizičnega gradiva.

Največjo kitajsko knjižnico upravlja kar 1500 zaposlenih. V zgradbi hranijo ostanke zapuščine raznih dinastij – med starejšimi deli najdemo tudi tista iz 13. stoletja. Več tisoč let stara dela so na policah v raznih jezikih in formatih. Knjižnica je javna, kar pomeni da je velik del bogate kitajske zgodovine in skoraj 38 milijonov enot dostopnih sleherniku.

Niki Hüll

Novinar