Najsrhljivejše knjige za dolge noči

Frankenstein predstavlja začetek znanstvene fantastike in vrhunec gotske literature. Mary Shelley ga je napisala leta 1816, pri rosnih osemnajstih. S takratnim ljubimcem in bodočim možem Percyjem Shelleyjem, Johnom Polidorijem in Lordom Byronom so tekmovali, kdo bo spisal boljšo grozljivko. Avtorici se je utrnila ideja o znanstveniku, ki mu uspe ustvariti novo obliko življenja, a je nad stvorom tako zgrožen, da zbeži. Pošast Victorja Frankensteina je danes svetovno znana, pripoved, ki navdih črpa iz Izgubljenega raja, pa ni prav nič zastarala.

Gotska grozljivka iz leta 1959, po kateri je nastala istoimenska serija na Netflixu, je požela hvalo kritikov in bralcev, kar za zgodbo o duhovih ni samoumevno. Ob pisanju romana je Shirley Jackson brala tako fikcijo o hišah, v katerih straši, kot dejanska poročila o raziskavah nadnaravnih pojavov.

Zgodbo so navdihnili raziskovalci nadnaravnega iz 19. stoletja, ki so po preučevanju neke hiše napisali resno poročilo o svojih dognanjih. V romanu Dr. John Montague v hišo med hribi povabi Eleanor Vance, umetnico Teodoro in dediča hiše, Luka Sandersona, da bi tam preživeli poletje. Kar se prične kot preprosto preučevanje nadnaravnega, se hitro prelevi v skrajno neprijetno paranormalno izkušnjo, pri kateri uboga Eleanor potegne kratko.

Leta 2004 je izšel roman o vampirjih, ki ostaja priljubljen še danes. Lindqvist je dogajanje postavil v Stockholm, kjer dvanajstletni Oskar živi z materjo. Ker je žrtev vrstniškega nasilja, hrepeni po maščevanju in obsedeno spremlja novice o umorih. Spozna sosedo Eli, ki živi s starejšim Håkanom. Eli je bila nekoč Elias, ki so ga, ko je bil v otroštvu spremenjen v vampirja, kastrirali. Håkan je v Eli zagledan pedofil, ki nepazljivo mori, da bi ji priskrbel kri. Vampirka ga s pridom izkorišča, a do Oskarja goji pristna čustva in bi z njim pobegnila. Ostaja le vprašanje, koliko trupel jima bo utrlo pot. Naslov romana se nanaša na vražo, da vampirji v dom ne morejo vstopiti nepovabljeni. Lindqvist je preprečil, da bi naslov v angleščino prevedli kot Let Her In, saj naj bi bil vampir tisti, ki mora paziti, komu se razkrije.

Začetnik ameriške kratke zgodbe, Edgar Allan Poe, je znan po mojstrskih zasnovah grozljivk iz zornega kota zločinca, navadno morilca. V zgodbi pripovedovalec Montresor povabi prijatelja Fortunata v klet, da bi poskusil nedavno kupljen šeri amontillado. Tamkajšnje stene skrivajo katakombe. Bralec kmalu skupaj z na steno priklenjenim Fortunatom nemočno spremlja, kako ga Montresor zaradi razžalitve živega zazida.

Antiutopija argentinske avtorice Agustine Bazterrice je izšla leta 2017. Tri leta pozneje je bil roman preveden v angleščino. V svetu, ki ga je zaznamoval covid, je bila zgodba o virusu, ki povzroči novo svetovno ureditev, še posebej aktualna. V romanu namreč živalsko meso zaradi virusa ni več užitno, zato uzakonijo kanibalizem. Iz tega kmalu vznikne nova industrija, v sklopu katere človeška bitja gojijo izključno za zaužitje. Osrednji lik romana Marcos se naveže na žensko prve generacije ljudi, vzrejenih za zakol, kar pa še ne pomeni, da jo vidi kot sebi enako. Roman je zaskrbljujoča refleksija realnosti živalske industrije. Hkrati kreativno premakne mejo, ki smo jo pripravljeni prestopiti, da se izognemo veganstvu.

Po gotskem grozljivem romanu Susan Hill iz leta 1983 je nastala dramska adaptacija, ki so jo zelo uspešno postavili na oder londonskega West Enda. Pred dobrim desetletjem je predstavi sledil še istoimenski film z Danielom Radcliffom v glavni vlogi. Pripovedovalec romana je Arthur Kipps, ki se odloči, da bo zapisal pretresljive dogodke iz preteklosti in jih s tem pustil za sabo. Proti začetku svoje odvetniške kariere se je odpravil na obalo severnovzhodne Anglije, da bi uredil dokumente pokojne gospe Drablow. Obišče njeno hišo, ki je ob plimi povsem odrezana od celine in jo obkroža močvirje. Nekaj dni ostane v hiši in se prebija skozi dokumente pokojne, a njegovo delo spremljajo nerazložljivi pojavi, ki se stopnjujejo od nejasnih zvokov do zlovešče prikazni – ženske v črnem, katere pojava napove smrt otroka.

Kingov roman o ženski, priklenjeni na posteljo, je izšel leta 1981. Beremo o Jessie, ki z možem Geraldom počitnikuje v hiši ob jezeru. Gerald bi rad popestril njuno spolno življenje, zato Jessie tolerira, da jo zadnje čase z lisicami priklenja na posteljo. Ker ji tokrat ni do tega, začne, ko ji nadane lisice, ugovarjati. Ker se Gerald pretvarja, da je njeno upiranje del igre, ga brcne v mednožje in sproži infarkt, zaradi katerega Gerald umre, Jessie pa ostane priklenjena na posteljo. Ne more doseči kozarca vode, niti poklicati pomoči. Družbo ji dela le moževo truplo. Ali pač?

Niki Hüll

Novinar