Vsaka literarna pot se mora nekje začeti. Ne glede na tvoj emšo se zagotovo spominjaš najljubših knjig iz otroštva, ki so zaznamovale tvoja brezskrbna poletja na plaži ali zasnežene zime ob radiatorju. Si vsako leto dobil bralno značko? Se veselil dneva, ko se tvoj razred odpravi v knjižnico in tam preživi nekaj minut – dovolj, da skočiš med police in hitro preletiš naslove na knjižnih hrbtih. Katera je najljubša? Katera se kar ni in ni želela končati? Katero si si vedno želel prebrati, pa ti nikoli ni uspelo? Oglej si naš seznam najboljših otroških zgodb, ki jih smatramo kot klasike literature za najmlajše.
Astrid Lindgren
Ena izmed najbriljantnejših pisateljic otroške literature je pogosto prepoznana zgolj po Piki Nogavički, čeprav je ustvarila tudi druge izjemne (nabrite) like. Eden izmed njih je Emil iz Lonnenberge – deček, ki ga spremljamo na njegovem domu na švedskem podeželju, vedno uganja norčije in jezi starše. Nemalo idej si lahko od njega izposodimo, če nam je dolgčas in želimo biti poslani v vrtno uto, da se za kazen umirimo. Poleg tega je Lindgren ustvarila tudi nadobudni um mladega Detektiva Blomkvista ter uporniško Ronjo, razbojniško hči. Njena bratranca bi lahko bila Brata Levjesrčna, vsekakor pa ne smemo pozabiti na Bratca in Kljukca s strehe. Njene zgodbe so polne likov, ki dokazujejo, da otroci niso le mala neubogljiva in glasna bitja, temveč nadvse inteligentni posamezniki, ki svet doživljajo veliko bolj zrelo, kot bi priznali njihovi starši. Zaradi uspeha njene literature poznamo tudi veliko filmskih in animiranih adaptacij njenih del. Si vedel, da smo Slovenci posneli svojo verzijo zgodbe Erazem in potepuh?
Roald Dahl
Iz Švedske v Veliko Britanijo pa potem na Norveško. Nekje vmes srečamo Roalda Dahla – izjemnega pisatelja, ki je v svojih delih za otroke pustil domišljiji prosto pot ter ustvaril svetove, kamor ne stopi noga razumnega diskurza nadležnih staršev. Dežele, kjer je mogoče vse – premikati predmete z mislimi, napihniti se kot balon zaradi slaščice, postati najboljši prijatelj velikana. Njegova najbolj znana dela so Matilda, Čarli in tovarna čokolade, Čarli in veliko stekleno dvigalo, Veliki dobrodušni velikan – in seveda ne pozabimo na Čarovnice. Z izbiro njegove knjige otrok nikoli ni razočaran. Svet poln magijskih elementov ima pravila, smisel in predvsem lepoto ter toplino v čudovitih osebah, ki spoznavajo svet in temu primerno oblikujejo svoje vrednote.
Za male in velike
Zagotovo poznaš nekaj tistih klasik, ki so tako zagonetno dobro napisane, da jih lahko berejo vse generacije in to na drugačen način. Knjiga primerna za babico in hkrati njenega vnuka je stvar, ki jo zagotovo potrebuje vsako gospodinjstvo. Neke vrste fikcijska biblija, ki nam vsakič ponudi nov nasvet, nov pogled na svet. Mednje lahko uvrstimo Guliverjeva potovanja (Jonathan Swift), Robinsona Crusoea (Daniel Defoe), Oliverja Twista (Charles Dickens) in Malega princa (Antoine de Saint-Exupéry). Na prvi pogled preproste otroške zgodbe nam skozi različne plasti ponujajo globoka sporočila na metaforičnih ravneh. Si lahko zamisliš kaj lepšega kot odraščati s zgodbo, ki raste s tabo?
Ena ni nobena
Zagotovo se ti je zgodilo, da si se kdaj preprosto zaljubil v literarni lik. Kakšna sreča in veselje te je oblilo, ko si ugotovil, da obstaja nadaljevanje? Književne serije so nevarna igra, ki jo igrajo nekatere založbe. Če jo preveč razvlečejo, da bi z njo profitirale, navadno naši junaki odrastejo, družbe razpadejo in vse postane čudno ali pa se po drugi strani nič ne spremeni. Slednje se zgodi v zbirki Pet prijateljev, a je kljub temu vredno prebrati vsaj nekaj delov. Njihova avtorica Enid Blyton je namreč najbolj prevajana otroška pisateljica na svetu, prodala pa je več kot 500 milijonov knjig. Si vedel, da je med drugimi 600-imi napisala tudi zgodbe o slavnem Nodiju?
Tistim bolj pustolovskim so se najbrž iskrile oči, ko so na polici prebrali naslov Zgodbe iz Narnije in so doma prepričevali očeta, naj jim naredi tako omaro, da bo imela skrivna vrata v daljne dežele, kjer bodo hodili ob boku mogočnega leva in premagali vse zlo tega sveta. Po drugi strani so se ljubitelji zbirke Skrivnost hiše Pajkovski prvič spoznavali z gotskimi elementi v stari zaprašeni hiši polni skrivnosti in nevidnih bitij ter se bali zaspat, da ne bi njihove lase kdo zavezal na posteljo.
Nočem bit velik
Si prišel do spoznanja, da je svet odraslih dolgočasen in pust in da nočeš bit velik? Zagotovo nisi bil edini. Ujeta v svojem domišljijskem svetu – eden na dobeseden, drugi pa na metaforičen način – sta Peter Pan (James Barrie) in Ana z Zelene domačije (L. M. Montgomery), zanimiva portreta, ki nas popeljeta v otroški miselni svet. Panov se dobesedno manifestira kot Dežela Nije, Ana pa nas temu nasprotno popelje v svoj notranji svet, ki se najbrž rodi kot odgovor na njeno monotono in umirjeno okolico.
Klasika klasik
Zagotovo ne smemo zaključiti tega seznama brez misli na tiste najmlajše, ki radi poslušajo zgodbe za lahko noč. Katere so bile? Grimmove? Zgodbe Hansa Christiana Andersena? Slovenske ljudske? Morda se zdijo najbolj trivialne, a zagotovo napolnijo možgane otrok z mnogimi pomembnimi motivi in referencami, ki se jih spominjajo celo življenje in jih prepoznavajo v drugih delih ter različnih vrstah umetnosti.
Te je zamikalo k branju? Nikar ne odlašaj, pripravi skodelico čaja in hitro pod odejo!
Novinar
