Večkrat smo se učili o knjigah, ki so bile v svojem času prepovedane. Bodisi zaradi svoje politične, verske ali moralno-koruptivne vsebine. Ponavadi je šlo za avtorje, ki so bili preveč napredni za obdobje, v katerem so pisali. Tako so bile iz šolskih knjižnic po ZDA umaknjene številne kopije Salingerjevega Varuha v rži, za podpiranje francoske revolucije obsojene Painove Človekove pravice, na Norveškem prepovedani zloglasni Ibsenovi Strahovi, ki so zagovarjali pravico do evtanazije in ne pozabimo na vse protestantske knjige, ki so gorele na grmadah. Čeprav lahko trdimo, da je današnja družba nekoliko bolj odprta in tolerantna do občutljivih tem ali tabu nazorov kot tista izpred nekaj stoletij, se še vedno najdejo knjige, ki jih mnogi vidijo kot problematične in sporne – še posebno v ZDA. Oglejmo si torej nekaj naslovov, ki so bili predmet diskusije, odmaknjeni iz šolskih kurikulumov ali cenzurirani.
13 razlogov, zakaj (Jay Asher)
Roman 13 razlogov, zakaj je postal pereč s popularnostjo Netflix serije posnete po njem, ki je obsedla najstniško populacijo. Zgodbo pripoveduje dekle po imenu Hannah, ki v 13 kasetah namenjenim njenim (ne)prijateljem obrazloži, zakaj se je odločila končati svoje življenje. Problematičnost serije in knjige se po mnenju številnih staršev nahaja v dejstvu, da romantizira samomor kot rešitev tipičnih najstniških težav. Njeni zagovorniki želijo preprečiti prepoved knjige in trdijo, da je odprla prostor za diskusijo, za pogovor o temi, ki je pomembna, a se je mnogi ne lotijo zaradi njene socialne teže in temačnosti. Po drugi strani se je z njeno uspešnostjo povečalo število najstniških samomorov, kar priča o njeni nevarnosti. Pred prihodom televizijske adaptacije v letu 2018 je bila odmaknjena iz šolskih polic v Koloradu in Kanadi, pozneje pa je postala ena izmed trenutno najbolj cenzuriranih in nezaželenih knjig v ZDA.
Absolutno resničen dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom (Sherman Alexie)
Ta coming-of-age zgodba spremlja mladega fanta, ki zapusti svoj rezervat in začne obiskovati pretežno belsko srednjo šolo, kjer se sreča z mnogimi izzivi. Zgodbo dopolnjujejo njegove risbe, ki vključujejo avtobiografske elemente avtorja. Zaradi rasne tematike in njene aktualnosti v času veliki protestov v ZDA je bila knjiga vključena v šolski kurikulum v mnogih zveznih državah Amerike, a so jo kmalu začeli napadati zaradi »rabe eksplicitnega jezika« in njene »proti-krščanske« vsebine. Temu so se uprle aktivistične skupine kot tudi avtor sam, ki je napadel šolski sistem ter ga obtožil, da izključuje različne glasove in omejuje pomembne tematike, o katerih se morajo otroci izobraževati.
Kafka na obali (Haruki Murakami) in Mi smo medvedi! (Fredrik Backman)
Obe knjigi sta šokirali ameriške starše in jih podobno kot zgoraj opisani pognali v pregon zaradi vsebine, ki nasprotuje krščanskim moralnim idealom. Ob japonsko uspešnico so se obregnili zaradi njenega »bizarnega« toda svetovno nadvse cenjenega in priznanega magičnega realizma; prisotnosti duhov in skuš, ki padajo z neba. Norveškemu avtorju pa so prav tako očitali vulgarnost in grafičnost pripovedi, ki sta po njihovem mnenju popolnoma neprimerni za najstnike.
All Boys Aren’t Blue (George M. Johnson)
To delo nima uradnega prevoda, a govori, kot naslov namiguje, o spolnih vlogah ter družbenih pritiskih na temnopolte mlade v obdobju odraščanja. Avtobiografska zgodba avtorja močno podčrtuje rasizem, ustrahovanje in ostale težave, s katerimi se je srečeval kot otrok in mladostnik v ZDA. Knjiga je izjemnega pomena za ciljno demografsko skupino, ki navadno ni reprezentirana v popularni kulturi, kaj šele v obveznih domačih branjih. Nestrpni in netolerantni glasovi so avtorja obtožili zaradi »pornografske vsebine«, kar je vodilo v cenzuro določenih izdaj.
Še nekaj klasik
Vredne omembe so tudi knjige iz prejšnjega stoletja, ki še vedno burijo duhove po šolskih hodnikih. V to kategorijo lahko uvrstimo Ne ubijaj slavca (Harper Lee), Pustolovščine Huckleberryja Finna (Mark Twain) in Maus-a (Art Spiegelman). Gre za knjige, ki obravnavajo problematično vsebino in uporabljajo ob tem avtentičen jezik oziroma govorico določenega obdobja in okoliša. Seveda je ta neprimeren in sporen za današnjo uporabo, a pomemben za izobraževalne namene. Kako naj se otroci konec koncev učijo na napakah zgodovine, če jih sploh ne poznajo? Kako naj bi bili ozaveščeni o pejorativnih žaljivkah, ki jih niso nikoli slišali? Poleg tega predstavljajo ideje o smrti, genocidu, nasilju in goloti, ki lahko posameznika pretresejo, a ga hkrati s tem spodbujajo, da razširi svoja obzorja ter postane kritični mislec.
Novinar
