Prvenec mladega specializanta infektologije Davida Zupančiča je trenutno »najbolj vroča roba« slovenskih knjižnih polic. Roman Življenje v sivi coni: prizori iz življenja mladega zdravnika, prvoosebno predstavi življenje mladega zdravnika, ki radosti in tegobe medicinske stroke opisuje z obilico humorja.
Pograbili slovenskega Adama Kaya!
Slovenska javnost je v »pokoronskem« obdobju lačna zgodb iz medicinskega zakulisja. V knjigarnah se knjiga prodaja »za med«, v nekaterih slovenskih knjižnicah pa je rezervirana vse do poletja 2023.
Knjiga je že pred izidom postala velika uspešnica. Kmalu bo na knjižne police prišla že druga izdaja. Roman pa je doživel ponatis, še preden so prvi natis sploh lahko dostavili v vse trgovine.
Zdravnik, ki je postal pisatelj
David Zupančič (1991) je mladi zdravnik, ki je na začetku epidemije leta 2020 v urgentni ambulanti Klinike za infekcij-ske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani potrdil prvi primer okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji. Je tudi spletni vplivnež in avtor priljubljenega podkasta Umetnost lenarjenja, specializant iz infektologije na UKC v Ljubljani. Sam pravi, je bil v šoli boljši pri slovenščini in filozofiji kot pri kemiji, kar za zdravnike niti ni tako značilno. V gimnaziji se je spogledoval s študijem angleščine, dokler se ni v zadnjem letniku odločil za naravoslovje.
Znan je po tem, da znanstvene informacije in dogodke podaja na šaljiv način. V času izbruha virusa je bil ves čas vključen v delo na urgencah in intenzivnih enotah.
Dobrodošli v vicah infekcijske klinike!
Čeprav je infektologija resna stroka, David Zupančič o svojih izkušnjah, strahovih, zmagah in porazih piše tako, da postaneta medicina in zdravstvo v njegovih zapisih neskončen vir situacijske komedije in zabavnih prizorov, obenem pa tudi pomembnih etičnih in življenjskih vprašanj.
»Kot otrok sem si želel delati v živalskem vrtu. Mikala me je služba v čudoviti naravi, daleč stran od ceste in izpušnih plinov. Skrb za živali. Seveda tudi vožnja ogromnih štirikolesnih motorjev po makadamu.«
»Včasih, med pravo krizo na preobremenjenem delovišču, kjer je bolnikov na videz neskončno in kadra premalo, sem kljub vsemu vsaj za trenutek dobil občutek, da delam v živalskem vrtu. Samo štirikolesnik je manjkal.«
Novinar
