Jean-Paul Sartre, eden izmed najvplivnejših filozofov 20. stoletja, je s svojo dramo Zaprta vrata praktično prikazal ideje lastne eksistencialistične filozofije. V tej enodejanki tri osebe pristanejo v Sartrovi ideji pekla. Preko njih pisatelj naslovi teme svobode, odgovornosti, identitete in eksistencialne tesnobe.
Zaprta vrata na maturi, esej pri slovenščini
Dogajanje se odvija v enem samem prostoru, kjer so trije liki, Garcin, Ines in Estelle, ujeti za vedno. Igra se začne, ko sobar z Garcinom vstopi v sobo, in kmalu lahko spoznamo, da je v peklu (mnogi verjamejo, da je pekel prikazan kot ogromen hotel, ker so v delu omenjene sobe in hodniki). Soba nima oken ali ogledala ter ima samo ena vrata. Najprej se Garcinu pridruži Ines, kasneje pa še Estelle. Po njunem prihodu sobar odide in vrata se zaprejo in zaklenejo. Vsi pričakujejo mučenje, vendar nikakršen mučitelj ne prispe. Namesto tega spoznajo, da so oni tam, da mučijo drug drugega, kar učinkovito počnejo s preiskovanjem grehov, želja in neprijetnih spominov drug drugega.
Tri nekompatibilne osebe
Garcin je novinar iz Brazilije. Njegova greha sta, da je strahopetec in, še bolj, da je trpinčil svojo ženo. Na začetku igre sovraži Ines, ker vidi njegovo šibkost, in si želi Estelle, saj se mu zdi, da ga ta obravnava kot moškega. Želi si potrditve, da ni strahopetec, ki pa jo lahko dobi le od Ines, saj bo Estelle rekla karkoli, da se mu prikupi.
Ines je lezbijka. Njen greh je, da je ženo obrnila proti možu, popačila je njeno dojemanje svojega soproga. Zdi se, da je Ines edina, ki resnično razume moč mnenja, saj skozi celotno igro manipulira z Estellinim ter Garcinovim mnenjem o drugem in o njiju samih. Je tudi edina, ki je že sprva odkrita o svojih, Garcinovih in Estellinih grehih.
Estelle je ženska visoke družbe, blondinka, zapeljivka, ki se je poročila samo zaradi denarja in moža varala z mlajšim. Njena greha sta varanje moža in detomor otroka, ki ga je imela s svojim mladim ljubimcem, katerega je to pripeljalo do samomora. Skozi igro poskuša zapeljati Garcina, saj se želi definirati kot ženska s pomočjo moškega.
Glavne ideje Sartrovega eksistencializma
Sartre je eden najbolj znanih piscev angažirane literature. Kot jo je označil pisatelj sam, to pomeni, da književnost odkriva bralcem njihovo lastno situacijo, da bi nato odgovornost zanjo prevzeli nase. V Zaprtih vratih ni definirane zgodbe, Sartre uporablja tri dramske like, da izpostavi težave sodobne družbe in človeka skozi lastno eksistencialistično filozofijo.
Ena izmed tez Sartrove eksistencialistične filozofije je, da človeka določajo le njegova dejanja. Človek sprva ni nič in le skozi svoja dejanja postane. Resničnost je samo v dejanjih, zato človek ni nič drugega kot skupek svojih dejanj. Za vsako svoje dejanje pa smo odgovorni pred celim človeštvom.
Druga teza je, da Boga ni. Višji smisel, moralne norme, kozmična kazen ne obstajajo. Moralo si izmišljamo sami upoštevajoč druge ljudi. Vsak je odgovoren zase in za svoja dejanja. Vsak mora sam sebi dati smisel in ravno v tem je vrednost naših življenj.
Pekel so ljudje okoli nas
Če povežemo prvo in drugo pa pridemo do glavne ideje Zaprtih vrat – pekel so ljudje okoli nas. Glede na to da Boga ni, tudi ne more biti kesanja in odpuščanja, krivda je večna in neizbrisna. Njihova dejanja so Garcina, Ines in Estelle pripeljala v pekel, kjer pa jih ne muči kakšen zli duh. Ker smo odgovorni samo sami sebi in ljudem okoli nas, nam lahko sodijo le soljudje. Hkrati pa je krivda tudi vedno v samih nas, kar se pokaže ko se vrata odpro, a nihče od trojice ne odide. Iz pekla ne morejo, ker je pekel v njih samih.
Novinar
