Lepo spi, lepotec je prvenec Ule Bratkovič, zmagovalke prvega natečaja Mladi pisatelj leta, ki ga je organizirala Založba 5ka. Pod drobnogledom Petre Škarja in Jona Kanjirja je bilo med mladimi od 10. do 17. leta starosti izbrano delo, ki je najbolj prepričalo. Prva nagrada je bila tudi izdaja knjige, ki jo je spisala 13-letna Dolenjka iz Kostanjevice na Krki. In kakšen je knjižni prvenec osnovnošolke? Nadvse čudovit.
Zmagovalka natečaja s knjigo Lepo spi, lepotec
V zadnjih letih se Slovenija tako zavzeto ukvarja z vprašanjem o bralnih sposobnostih mladih, da je večina pozabila na njihove pisne sposobnosti. Vsake toliko slišimo mnenja strokovnjakov, da so mladi v določenih primerih bolj čustveno zreli, razumejo okolico na višji ravni in živijo v drugačni družbi istega trenutka, kot njihovi starejši. Svet vidijo drugače in skozi drugačne oči. Verjetno vodo pije dejstvo, da je le malo mladih pisateljev, ki so izdali svojo knjigo.
Tu nastopi Založba 5ka, ki je z natečajem Mladi pisatelj leta ustvarili odlično zatočišče mladostnikom med 10 in 17 letom starosti, ki si želijo pisati. Morda sem že sam del problema, ker je bil v meni prisoten rahel dvom, da bo že iz prvega natečaja prišla zmagovalka, ki je spisala pravo pravcato mojstrovino. Ne ozirajoč se na leta ali pa ravno zaradi tega je knjižni prvenec Lepo spi, lepotec eden najbolj fantastičnih in zapomnljivih prvencev, kar sem jih imel čast prebrati.
Knjižni prvenec Ule Bratkovič
Lepo spi, lepotec so dnevniški zapisi mlade najstnice Tine, ki opazuje svet in dogajanje okoli sebe. Bolj kot šola jo zanima simpatija Gašper, ki je hkrati tudi najboljši prijatelj njenega brata. Z zaključkom šole se odpravijo v poletje, ki bo za vedno spremenilo njihova življenja.
Že prvi dnevniški vpisi oziroma prve strani dajo bralcu vedeti, da bo šlo za humorja polno knjigo, ki z zabavnim pogledom na družbo niti malo ne skopari. Neverjetna je tudi raven zavedanja trenutne situacije v družbi, pri kateri mladi pisateljici ne uide niti zavedanje o državljanski zavesti. Tako zapiše: »No, ne smem reči, da moja najljubša država ni Slovenija, ker sem se v njej rodila in bi tako kvarila svojo lastno državljansko zavest, in da ne bo pomote, do svoje domovine gojim globoko spoštovanje in sem nanjo ponosna.«
13-letna Tina nam predstavi sebe, svoje življenje, družino in še pred tem njeno simpatijo, 15-letnega Gašperja. Bo šlo za knjigo tiste prve ljubezni? Bomo videli, si mislimo v tistih prvih nekaj straneh, a avtorica ekstremno hitro poseže po tematikah, ki jih nekoliko stereotipno ne bi pričakovali v zapisih 13-letnice. Že opis knjižne naslovnice nam ponudi drugačen vpogled v pisateljico – je knjigoljubka, ki že pri 13-ih letih posega po težkih tematikah, saj pravi, da ji to daje širino razumevanja sveta.
Njen knjižni prvenec ima sicer 144 strani, saj je tudi sama želela, da bi bila to knjiga, ki jo prebereš na mah. In na mah jo je bilo treba tudi prebrati. Pri tem se v prvi tretjini knjige zgodi več smehljajev, ki se razprostirajo vse od najstniških dogodivščin do omembe enega zadnjih filmov legendarnega Chrisa Farleyja Ninja z Beverly Hillsa kot Tininega najljubšega in zabavnih stavkov, kot je: »Že drugič v petih minutah sem se želela pogrezniti v zemljo in si v njej najti črva, ki bo moj prijatelj in ne bo čutil potrebe po tem, da me osramoti. Verjetno bi ga poimenovala Vili. To zveni v redu za črva. Morda se bova tako spoprijateljila, da se bo zaradi žalosti, ko se bom pod zemljo zadušila, še sam ubil.«
Če bi se vam zdel stavek nekoliko temačen, verjetno niste pripravljeni na tematike, po katerih poseže avtorica Ula Bratkovič. Ravno nekaj strani pred tem stopimo v misli punce, ki želi na vsak način ugajati družbi. »Nisem smela jesti, bilo bi pretežko, da bi se zdaj vdala. Jutri je že šesti dan. To pa bom zdržala. Kaj pa manekenke! Njihova povprečna teža je 40 kg. Zakaj potem jaz, ki sem 20 let mlajša, tehtam toliko več? Življenje res ni pošteno,« je le eden od izsekov knjige, ki dokazuje zrelost in miselno širino osnovnošolske avtorice. Prav zares neverjetno, da je taka knjiga ugledala luč sveta.
Lepo spi, lepotec: Ula Bratkovič, Založba 5ka, 144 strani.
V nadaljevanju knjige se prepustimo najstniškim norostim Tine, Gašperja in Jaka. Preko doživetnih in čutnih dnevniških vnosov se nam zdi, da se vseskozi vračamo v svoja najstniška leta, v čas prve ljubezni, družinskih izletov in prijateljstev, ki smo jih lahko stkali brez predsodkov. Kljub delom knjige, ki so sproščeni in mirni, se avtorica vseskozi naslanja na svoje misli, ki sežejo globlje in režejo močneje.
Konec knjige Lepo spi, lepotec je nepričakovan, v marsičem spomni na knjige Alessandra d’Avenie in Johna Greena, če izpostavim dva od najbolj priljubljenih mladinskih pisateljev. Knjiga se hitro naseli v srce bralca, ki daleč pred vrati pusti pričakovanja in predsodke, in tam tudi ostane. Zakaj? Zaradi humorja, zrelosti, žalosti, ljubezni in razmislekov, ki jih ponuja avtorica. »To je to, kar šteje. Da si človek do človeka in da mu pomagaš. Da ga ne obsojaš. Res sem postala močnejša in to, da pomagam, mi daje še večjo moč,« zapiše v enem od takih primerov.
Ula Bratkovič predstavlja izjemno čudovit prvenec
Lepo spi, lepotec je nujno branje za mlade in starejše, ki bi želeli dobiti vpogled v razmišljanje mladih. Na koncu koncev pa je knjiga za vse ljubitelje pisane besede in fantastičnih ter oprijemljivih zgodb. Ula Bratkovič je napisala izjemen prvenec, na katerega je lahko nadvse ponosna. Kot bralec vem, da sem ponosen še sam.
Knjigo lahko najdeš na spletni strani Založbe 5ka.
Urednik portala Student.si
