Na 23. knjižnem sejmu, ki se je odvil od 28. novembra do 2. decembra v Ljubljani, je Angus Phillips v svojem predavanju v okviru Založniške akademije zatrdil, da se knjigam obeta svetla prihodnost in presenetil z izjavo, da je biti avtor v Veliki Britaniji vedno bolj IN.
Da je temu res tako je tudi pokazala obiskanost letošnjega sejma. Marketinška poteza brezplačnih vstopnic se je očitno obrestovala, saj je v petih dneh sejem obiskalo rekordnih 28000 obiskovalcev. Zaradi zelo pestrega programa za otroke in mladino v okviru Foruma za obiskovalce je tudi družinskih obiskov in šolarjev bilo veliko več kot pretekla leta.
Svojo najboljšo promocijo je knjiga dobila tudi na številnih predavanjih in debatah, ki so se letos vrstile v okviru spremljevalnega programa sejma. V Debatni kavarni, smo imeli priložnost med drugim slišati, da blogi lahko tudi spreminjajo življenja in pomagajo ljudem, da je branje lahko del radostnega staranja in da je politično angažirana literatura, ki je ta trenutek na Slovenskem v zatonu zelo pomembna za razvoj družbe. Kotiček namenjen kavarni je na sejmu bil precej obiskan, kar tudi dokazuje, da bi morebiti knjiga lahko bila ta, ki bi zamenjala tobak in spet privabila ljudi v kavarnice v središče mesta.
V Založniški akademiji so vsi, ki jih zanima prihodnost knjige in založniški posel imeli priložnost slišati neprecenljive nasvete petih zelo znanih strokovnjakov s področja založništva in knjigotrštva. Andre Schiffrin in Angus Phillips so prvi dan akademije govorili o prihodnosti knjige in pomenu majhnih založnikov za demokratizacijo družbe. “Dandanes se izdaja le tisto, kar bo prineslo profit. Veliki založniki niso pripravljeni tvegati s še neznanimi ali drugače mislečimi avtorji, le-ti pa poganjajo družbeni napredek,” je Schiffrin razkril v svojem predavanju. Kljub temu, da so tiskani slovarji in enciklopedije z razmahom digitalnih tehnologij že zgubili na svojem značaju, druge knjižne zvrsti so še vedno ostale zveste tiskani besedi. Težava je le v tem, da mlajše generacije nimajo časa niti volje za branje leposlovja. “Bomo prišli do paradoksa, ko bomo vsi pisali in objavljali svoja dela, nihče pa ne bo bral napisano”, je dodal Phillips v šali.
Forum za obiskovalce je bil predvsem namenjen gledališko-glasbeni popestritvi sejma in sproščanju obiskovalcev. Čeprav so prevladovale otroške vsebine, v okviru Foruma so predstavljeni tudi nekateri knjižni noviteti, med katerimi se verjetno kar največji uspeh obetava že razvpiti knjigi Moška pisma, v kateri Manca Košir skozi pisma, ki so naslovljena na sedem moških razkriva svoj pogled na odnose med spoloma kot tudi na širše moralne in filozofske dileme v družbi.
Za konec, sicer dva dni po uradnem koncu sejma, sta Mladinska knjiga in Cankarjev dom poskrbela za še en posladek namenjen ljubiteljem besede. Umberto Eco je ob izidu slovenskega prevoda njegove nove knjige “Zgodovina grdega” pred polno Linhartovo dvorano in še bolj polnim prvim preddverjem Cankarjevega doma, kjer so tako mladi kot stari spoštovalci tega velikega pisatelja sedeli na tleh, govoril o odnosu lepega in grdega skozi zgodovino. Po predavanju je pisatelj neutrudno odgovarjal na vsa vprašanja občinstva in podpisovall knjige številnim oboževalcem.
