Elena Ferrante je pisateljica, ki je najbolj znana po tetralogiji Neapeljske zgodbe, po kateri je bila posneta tudi HBO-jeva televizijska serija L’amica geniale (tako se tetralogija in prvi roman imenujeta v italijanščini, slovensko: Genialna prijateljica). Romani govorijo o dveh prijateljicah, Eleni in Lili, ki odraščata v Neaplju v petdesetih letih. Elenin prvi roman je izšel leta 1992 (Nadležna ljubezen), zadnji pa leta 2019 (La vita bugiarda degli adulti – lažno življenje odraslih). Ampak Elena Ferrante je zgolj psevdonim, pravo ime avtorice (oziroma avtorja ali celo avtorjev) poznajo le založniki.
Zaradi uspešnosti tako tetralogije kot po njej posnete serije, tako v Italiji kot drugod po svetu, se je veliko ljudi začelo spraševati, kdo je Elena Ferrante. Vzniknile so mnoge teorije o njeni resnični identiteti, o tem ali gre za žensko ali moškega, za enega avtorja, dva ali pa celo skupino. Sklepa se, da Neapeljske zgodbe govorijo o življenju pisateljice, tudi glavni junakinji je namreč ime Elena. Elena Ferrante bi se tako naj rodila leta 1943 v Neaplju.
Teorije
Nekateri so mnenja, da je avtor neapeljski pisatelj Domenico Starnone ali njegova žena, prevajalka Anita Raja, ali pa celo, da pišeta skupaj. Tako Raja kot Starnone sta rojena v Neaplju, ona leta 1953, on pa leta 1943, s tem da je Raja odraščala v Rimu. Preiskovalni novinar Claudio Gatti je leta 2016 v Il Sole 24 Ore ore objavil članek, v katerem je avtorstva »obtožil« Starnoneovo ženo Anito, ki prevaja za založbo E/O, ki je objavila Neapeljske zgodbe v italijanščini. Njegov članek temelji na bančnih transakcijah, ki so potekale med Rajo in E/O. Na E/O so obtožbe zanikali, mnogi pa so izrazili nestrinjanje s tem, kar se je Gatti odločil raziskati in objaviti. Če googlaš ime Elena Ferrante, vidiš predvsem slike Anite Raje. Po objavi članka je nekdo cleo ustvaril lažni račun na Twitterju in v Anitinem imenu priznal avtorstvo.
Nekateri so kot morebitnega avtorja predlagali tudi esejista, kritika in novinarja Goffreda Fofija ter pisatelja, pesnika in novinarja Errija de Luco. Fofi je rojen v Gubbiu (Perugia) leta 1973, de Luca pa v Neaplju leta 1950. Ti dve teoriji sta bili manj odmevni.
Filolog in pisatelj Marco Santagata se je glede na dolgoletno anonimnost avtorice osredotočil predvsem na avtobiografski element njenih del. Sklepal je, da je pisateljica ženska, rojena leta 1946 v Neaplju, ki je zaključila srednjo šolo leta 1964/65. Santagata je zapisal, da je avtorica Marcella Marmo, ki je diplomirala leta 1969, od leta 2000 pa je redna profesorica zgodovine na neapeljski univerzi Università Federico II di Napoli. Marcella je avtorstvo zanikala in izjavila, da je za kaj takega preveč sramežljiva. Tudi založba E/O je zadevo zanikala in ljudi pozvala, naj se raje osredotočijo na knjige kot na avtorico.
Anonimnost je zanimiva
Elena Ferrante si želi, da bi njene knjige govorile same zase. Dejstvo, da je Elena Ferrante psevdonim, za katerim bi se lahko skrival »kdorkoli« (čeprav gre skoraj gotovo za nekoga, ki je odraščal v Neaplju v petdesetih, najverjetneje za žensko), je za bralce zelo zanimivo. Naravno je, da si človek želi kaj prebrati o človeku, katerega delo ga je navdušilo, videti njegov obraz. V Italiji se že od leta 1992, ko je izšel roman L’amore molesto, sprašujejo, kdo je Elena. Zaradi uspešnosti in slave tetralogije Neapeljske zgodbe (ter HBO-jeve serije) se to zdaj sprašuje cel svet. Elenine knjige vsekakor govorijo same zase, in ne glede na to, kdo se skriva za imenom Elena Ferrante, jih je vredno prebrati.
Novinar
