Biblos je najbolj razširjen ponudnik e-knjig v državi, ki ponuja tako izposojo kot prodajo e-gradiva. Vseslovenska platforma je največja spletna knjigarna in knjižnica pri nas, kjer je možno kupovati ali si izposojati knjige 24 ur na dan sedem dni v tednu. Nedavno je Biblos praznoval okroglo, že 10. obletnico obstoja. Sodeluje z vedno več založbami in večino knjižnic v državi.
Platforma, ki je dostopna in enostavna za uporabo
Biblos je enostaven za uporabo in omogoča branje na vseh elektronskih napravah, vključno s tablicami in pametnimi telefoni, najbolj elegantno pa s pomočjo bralnikov inkBOOK, ki so posebej prilagojeni uporabniški izkušnji Biblosa. Platformo lahko brezplačno uporabljajo člani vseh slovenskih knjižnic, število izposoj na letni ravni pa nenehno narašča. Če so bralci leta 2014 opravili dobrih 12 tisoč izposoj, se je ta številka v letu 2022 povzpela na 257 tisoč izposoj.
Leta 2018 so na pobudo knjižnic iz hrvaške Istre zastavili iBiblos, pilotni projekt implementacije Biblosa. Uvedli so tudi sistem sBiblos, s katerim elektronske knjige prinašajo v slovenske osnovne in srednješolske knjižnice. V letu 2020 so tudi pričeli s snemanjem zvočnih knjig, ki jih bodo, tako kot e-knjige, v sklopu Biblosa ponudili knjižnicam in individualnim kupcem.
Pregledali smo aktualno ponudbo in izbrali 10 zanimivih knjižnih novosti, ki si jih lahko izposodiš v ali jih kupiš.
David Zupančič: Življenje v sivi coni: prizori iz življenja mladega zdravnika (2023)
Knjiga Življenje v sivi coni je nastala v času pandemije covida-19. V tem času je imel marsikdo o marsičem zelo veliko povedati. Nekateri so bili zelo glasni, nekateri pretreseni do dna duše, drugi samozavestni in uporniški kot še nikoli doslej.
Medtem so se v bolnišničnih sobah in kirurških dvoranah odvijale težke bitke in osebne drame bolnikov. Celotno dogajanje v družbi je sprožilo nastanek izrednih razmer in napetosti svetovne razsežnosti. David Zupančič pripoveduje o tem humorno, poznavalsko in natančno. Za svoj prvenec je prejel tudi laskavi naziv Naj knjige leta 2022.
Ksenija Benedetti: Hiša sozvočja (2023)
Hiša sozvočja je edinstvena knjiga, saj gre za nenavadno zvrst avtobiografije, ki je v Sloveniji na tak način še nismo imeli. Nastajala je tri leta in v mnogih krajih, od Kopra do Ljubljane pa do Hvara in Toskane. Petinsedemdeset znanih Slovenk in Slovencev je Kseniji Benedetti zastavilo po tri nevsakdanja, iskriva, ustvarjalna in izzivalna vprašanja s številnih področij.
Poleg članov njene družine so vprašanja postavljali Milena Zupančič, Manca Košir, Katarina Čas, Milan Kučan, Ljudmila Novak, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Marta Kos, dr. Peter Čeferin, Jurij Zrnec, Nataša Pirc Musar, Janez Škrabec, dr. Danica Purg, Barbara Jaki in številni drugi. Odgovori nanje so v knjigi razdeljeni po vsebinskih poglavjih, glede na avtoričina življenjska obdobja, prepričanja, zanimanja, vrednote in razmišljanja.
Irena Svetek: Črni princ (2023)
Črni princ je zadnji del trilogije psiholoških kriminalk Irene Svetek. Po Rdeči kapici in Belem volku bralca znova zagrabi s skrbno grajeno zgodbo, s pretresanjem zapletenih družinskih vezi in partnerskega nasilja ter odkrivanjem zamolčanih zgodb preteklosti.
V mrzli sobi stare hiše na obrobju Ljubljane leži truplo ženske srednjih let. Na prizorišče zločina prispe okrožni državni tožilec Mio Aurelli z ekipo, ki skuša ugotoviti, kdo je žrtev in zakaj je umrla. Ker ima iznakažen obraz, je Aurelli ne prepozna takoj in šele kasneje, ko je prisoten pri obdukciji, dojame, da je mrtva ženska najtesneje povezana z njim. Vse kaže, da se za umorom skriva mož, dokazov, ki pričajo o nasilnem zakonu, je veliko. Primer se seli na sodišče in Aurelli, ki na sojenju nastopi v vlogi tožilca, je prepričan, da bo morilec kmalu za zapahi. Vendar se izkaže, da stvari niso tako preproste. Aurelli začne s pomočjo kriminalista Vidmarja odkrivati preteklost umorjene ženske, o kateri ni vedel ničesar. Najprej ga iskanje resnice vodi v hribovito Trbovlje, nato pa v njegov rojstni kraj, kjer tiči odgovor na skrivnost, zaradi katere je žrtev morala umreti.
Mojca Širok: Praznina (2023)
Mojca Širok v svojih delih redno predstavlja korupcijo kot zmes med politiko in kriminalom, proti kateremu nimamo moči, proti kateremu se ne borimo, ampak le prilagodimo. Knjiga Praznina govori o tem, kako so v Bruslju, prestolnici Evrope, dodeljevali postpandemične olajšave.
Tu je še zaključek izjemno priljubljene trilogije, ki je po Rimu in Ljubljani postavljen v Bruselj. Gre za politični triler, kjer nikoli ne veš, kdo je kriv, saj v zaledju v resnici stoji nevidni sistem, ki je neranljiv in se obnavlja. Praznina odstira mehanizme delovanja tako kriminala belih ovratnikov v Bruslju kot narkomafije v bližnjem Antwerpnu. Ključni zaplet knjige je v tem, da nevidne sile izkoristijo epidemijo covida za postpandemične olajšave. Na veliko vprašanj – po številnih preobratih in presenečenjih – najde tudi odgovore. Ali se bo v knjigi kdo prepoznal?
Johannes Krause in Thomas Trappe: Potovanje naših genov: zgodba o nas in naših prednikih
Ko se združita arheologija in sodobna znanost, se zgodi neverjetno potovanje v zgodovino človeštva. Potovanje naših genov se bere kot mešanica detektivke in pustolovskega romana, kjer so vsi junaki resnični in kjer se rešuje skrivnost naše kolektivne preteklosti.
Knjiga nas pelje v fascinantno poglavje človeške zgodovine – naselitev Evrope. Priča smo davnemu potovanju naših prednikov od neandertalcev in denisovcev skozi obdobje nabiralcev, prvih naselbin in prvotnih oblik kmetovanja, migracije narodov, bolezni in vojne do danes. V knjigi predstavita nova spoznanja o tem, od kod smo prišli in kaj vse nam je skupnega. Poglobita se v izvor jezikov, v to, kdo vse je vplival na genski zapis sodobnega Evropejca ter od kod so izvirale bolezni, ki so opustošile civilizacije skozi zgodovino človeštva.
Jo Nesbo: Ljubosumnež in druge zgodbe (2023)
Zbirka kratkih zgodb je prava poslastica mojstra skandinavskega noirja. V njih raziskuje temačne plati človeškega značaja – ljubosumnost, zavist, maščevalnost – za vse pa so značilni nenavadni liki, zanimivi preobrati in presenetljivi konci.
Detektiv, ki spretno zaznava ljubosumnost, je na sledi moškemu, osumljenemu umora svojega dvojčka; žalujoči oče se mora odločiti, ali ima maščevanje mesto v novem svetovnem redu, potem ko je pandemija povzročila propad družbe; smetar, ki se zbudi po noči pijančevanja, poskuša sestaviti, kaj se je zgodilo prejšnjo noč; najeti morilec se pomeri s svojim največjim nasprotnikom v nevarni igri za preživetje; in takojšnja iskrica, ki preskoči med potnikoma na letu v London, lahko pomeni romanco ali kaj bolj zloveščega.
Hanna Bervoets: Vse to smo videli (2023)
Srhljiva, močna in nujna literarna mojstrovina o tem, kdo ali kaj določa naš pogled na svet, kdo postavlja meje in koliko lahko človeka prisilimo sprejeti.
Mlada Kayleigh sprejme službo internetne nadzornice oziroma »digitalne čistilke« pri velikem ameriškem podjetju. Njena naloga je, da z njihove internetne platforme »čisti« sporne vsebine. Kayleigh se kljub napornemu delu vživi v delovno okolje in se poveže s svojimi sodelavci. A stalna izpostavljenost agresivnim internetnim vsebinam ima svoj davek in kmalu začne v kolegih opažati spremembe – ali pa se je v resnici spremenila Kayleigh? Novelo Vse to smo videli so na Nizozemskem natisnili v 650.000 izvodih, po njej nastaja tudi televizijska priredba.
Lucijan Zalokar: Dirka od bloka do drevesa (2023)
Zalokar se v sedmih povezanih esejih ukvarja z vprašanji, ki si jih je zastavljal že kot obetaven atlet. Je v vrhunskem športu sploh mogoče uspeti brez uporabe nedovoljenih snovi? Dirka od bloka do drevesa se ne razglaša za knjigo o vsem, kar morate vedeti o dopingu. V njej ne boste našli še nikoli doslej objavljenih šokantnih podrobnosti iz zakulisja športa. Prav tako ne avtorjeve izpovedi o preteklih grehih ali preizkušanju dopinga na lastnem telesu. Nasprotno.
Zalokar se v sedmih povezanih esejih ukvarja z vprašanji, ki si jih je zastavljal že kot obetaven atlet. Je v vrhunskem športu sploh mogoče uspeti brez uporabe nedovoljenih snovi? Kaj vse vpliva na športnikovo odločitev, da bo prvič vzel doping? Kako bi ravnal on sam, če bi se znašel v tem precepu? Zakaj ga doping vznemirja bolj kot druge krivice v športu? Odgovore je iskal prek preučevanja odmevnih dopinških škandalov, primerov iz poljudnoznanstvene in leposlovne literature ter prek analiziranja lastnih otroških in najstniških športnih (ne)uspehov.
Tanja Špes: Nedaleč stran (2023)
Prvenec Tanje Špes sestavljajo kratke zgodbe z elementi znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Kratkoprozna zbirka, ki ne napoveduje le prihodnosti, ampak tudi nov in samosvoj literarni glas.
Avtorico zanimajo ljudje, njihova duševnost in človečnost v svetu skrajnega (samo)nadzora, ki ga usmerjajo kibernetika in algoritmi. Zgodbe sestavljajo skoraj enotno podobo prihodnosti, ki je le nedaleč stran in izhaja iz družbenih silnic, tehnoloških možnosti in psiholoških profilov naše sedanjosti. Liki prehajajo iz zgodbe v zgodbo, iz ospredja v ozadje, iz življenja v smrt, strogo realističen slog pa preigrava različne tone; od absurda in satire do melanholije in tragedije. Ena osrednjih tem je spomin – to, kako določa našo individualno identiteto in kako nas povezuje z drugimi.
Mateja Ratej: Rožengrunt (2023)
Po štetju prebivalstva leta 1931 je bilo v Dravski banovini od dobrega milijona prebivalstva skoraj sedemsto tisoč kmetov, od tega je kar dve tretjini pripadalo kmečkemu delavstvu – kočarjem, ki so imeli v lasti od nič do največ pet hektarov zemlje. Izbruhi ženskega nasilja v partnerskih zvezah so bili v tesni zvezi z neurejenim socialnim položajem kočarjev. V pogojih družbeno polno podprte patriarhalne podrejenosti ženskega spola moškim ni bilo treba posegati po skrajnem nasilju za dokončno rešitev intimnopartnerskega razmerja, medtem ko so se kmečke delavke družbene, ekonomske, telesne in čustvene odvisnosti od svojih partnerjev lahko otresle edinole s skrajnim nasiljem za vsako ceno, ki je svoj vrh doseglo med letoma 1929 in 1933.
Novinar
