Kaj bomo brali letošnjo pomlad?

Lisbon, Portugal, October 10, 2022. Bookstore in the city center of Lisbon.
Foto: Joao Manita iz iStock

Ob uvodo v spomladansko knjižno uverturo smo se pogovarjali z Matejo Arnež, urednico knjižnih izdaj pri založbi Beletrina. Izpostavila je nekaj knjižnih naslovov, ki jih ne smete izpustiti iz seznama knjižnih vrhuncev leta 2025.

Pomlad bo prinesla številne sveže knjižne naslove

Kot je dejala Mateja Arnež, urednica knjižnih izdaj pri Beletrini, se v letu 2025 veselijo številnih novih romanov domačih avtorjev, med drugim: nadaljevanja Karantene Alojza Ihana z naslovom Pozabi!, ki se ukvarja s fenomenom človeškega spominjanja; družinske sage, Ko jagenjčki obmolknejo Irene Svetek, ki skozi usode treh likov – babice, hčere in vnukinje – raziskuje vprašanja preživetja, identitete in generacijskega prenosa travm; novega romana Aleša Štegra Ogenj, ki črpa iz arhivskih dokumentov in pričevanj o življenjski zgodbi partizanke, kasnejše predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice Štefke Cobelj; romana Učne ure Eve K. pisateljice Tine Vrščaj, ki je nekakšna »črna knjiga« o šoli, v njej pa v vlogi učiteljice biologije nastopa Eva Krhlikar, ki jo bralci že poznajo iz avtoričinega nagrajenega romana Na Klancu; ter Gala Samorastnika – biografskega romana o Prežihovem Vorancu izpod peresa Toneta Partljiča.

Irena Svetek
Irena Svetek se po uspešni trilogiji psiholoških kriminalk predstavlja z novim romanom, družinsko sago, Ko jagenjčki obmolknejo. Leta 2021 je izdala Rdečo kapico, prvo v seriji psiholoških kriminalk, ki je postala uspešnica, po njej je napisala tudi scenarij za televizijsko serijo. Drugi roman iz serije je Beli volk (2022) in ga prav tako pričakujemo na malih zaslonih. Črni princ (2023) v velikem slogu zaključuje trilogijo. Foto: on Beletrina

Prihajata biografiji Petra Lovšina in Nikole Jokića

Izpostavila je tudi, da bodo med biografijami, ki bodo leta 2025 izšle v zbirki Žametna Beletrina, bralce zagotovo navdušile Ostani z nami – biografija misijonarja Pedra Opeke, ki jo je v navdihujočo pripoved ujela Anja Kovačič; udarna in slikovno bogata biografija prvega slovenskega pankerja Perota Lovšina, ki bo izšla hkrati z novim albumom tega legendarnega glasbenika, napisal pa jo je Dušan Čater; pozno spomladi bo izšla tudi ena od najbolj pričakovanih igralskih biografij – Sonny Boy o navdihujočem življenju legendarnega Ala Pacina.

Sledila ji bo še prva biografija košarkarskega superzvezdnika Nikole Jokića Nikar tako resno izpod peresa Mika Singerja.

Humanisti se bodo spomladi razveselili knjige Liberalizem in njegove tegobe priznanega misleca Francisa Fukuyame, ki v njej proučuje izzive, s katerimi se liberalizem sooča tako na politični desnici kot na levici, ter Dinamike nezavednega, novega dela enega najpomembnejših psihologov 20. stoletja, C. G. Junga.

Peter Lovšin
Prihaja tudi udarna in slikovno bogata biografija prvega slovenskega pankerja Perota Lovšina, ki bo izšla hkrati z novim albumom tega legendarnega glasbenika, napisal pa jo je Dušan Čater. Foto: on Beletrina

Zgodovinske novosti

»Med posebnimi izdajami je treba omeniti še knjigo Rimski Cesar. Vladati antičnemu rimskemu svetu, v katerem Mary Beard, zaslužna profesorica za klasične študije Univerze v Cambridgeu in urednica pri Times Supplement za antično literaturo, raziskuje dejstva in izmišljotine o vladarjih starega Rima ter Srečanja s Stalinom, v kateri politik, pisatelj in prevajalec Milovan Đilas, ki je ob koncu 2. svetovne vojne veljal za najverjetnejšega Titovega naslednika, razkriva blišč dekadentnega življenja sovjetskega vrha in Stalinovo željo, da bi podjarmil svet,« je povedala Mateja Arnež.

V zadnjem četrtletju leta 2025, tako kakor običajno prihaja nov, VI. letnik Klasične Beletrine, ki bo, kot je dejala, vključeval nov, celoten prevod kratkoprozne zbirke Groteske in arabeske E. A. Poeja, ki raziskuje temne plati človeške narave, Zolajev Plen, ki mojstrsko upodobi družbeni in moralni propad v času intenzivnih sprememb, Samoto (Victor Catala), eno temeljnih del katalonske književnosti, ki še danes odpira razpravo o položaju žensk v družbi, roman italijanske pisateljice Grazie Deledde Elias Portolu, ki skozi zgodbo na smrt zaljubljenega mladeniča obravnava zelo kompleksne družbene teme ter nov prevod temeljnega dela o zgodovini Balkana – Most na Drini Iva Andrića.

Katerih ne smeš izpustiti?

Pripravili smo izbor desetih knjižnih naslovov, ki jih po izboru našega uredništva ne smeš spregledati!

Irena Svetek: Ko jagenjčki obmolknejo

Ko jagenjčki obmolknejo, je novi roman Irene Svetek, v katerem raziskuje zgodbo lastne družine, ki skozi preplet resničnih in fiktivnih dogodkov razkriva usode treh generacij žensk. Začenja se leta 1916 na Gorenjskem, kjer plaz nad Vršičem predstavlja prelomno točko v življenju protagonistov, nato pa nas pripoved popelje v Vršac, kjer se v času vojn, političnih preobratov in družbenih sprememb odvija ljubezenska zgodba, ki bo zaznamovala prihodnje rodove. Gre za družinsko sago, ki skozi usode treh likov, babice, hčere in vnukinje, raziskuje vprašanja preživetja, identitete in generacijskega prenosa travm, prav tako pa v ospredje postavlja moč ljubezni in družinskih vezi.

»Popa Lupu je bila odlična ljubimka, bila je strastna in glasna, in to je Josefu Garaju pasalo.«

Tina Vrščaj: Učne ure Eve K.

Na svetlo prihajajo Učne ure Eve K., nekakšna »črna knjiga« o šoli izpod peresa Tine Vrščaj. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestecu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji dobi službo kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Časić. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha proč od njegovega bistva. To se pozna otrokom. Odnos med učiteljico in učenci je zapleten.

Avtorica slika najrazličnejše situacije, ki vznikajo v učilnici, na šolskem hodniku in v zbornici ter proučuje vzvode (ne)moči. Zraven spleta širši kontekst, v katerem odraščajo današnji otroci. Če se podate na učne ure z Evo, zagovornico nenasilja, boste spoznali, kakšno je vzdušje v 8. K. Šolski prostor ni le kraj za tiste, ki morajo guliti klopi. Pametna interaktivna tabla, pribita čez zeleno, je stvar celotne družbe. Mar ni učilnica v tekmi s časom postala nekakšen inkubator, v katerem se na otrocih izvajajo poskusi za prihodnost?

»Ta prekleti čas je scvrl v ognju škatlo s triki.«

Mojca Kumerdej: V očesu odblesk

Na prelomu 19. in 20. stoletja se v ležerni letoviščarski atmosferi ob jezeru srečujejo različne družbene ideje in utopije, koncepti telesa in zdravja, tesnoba pred industrijskim in tehnološkim napredkom, obenem pa se polaga parket rasističnim in šovinističnim idejam, ki ga bodo ideologi zbrusili v novem stoletju. Mlada gostja nenavadnega hotela je ob prihodu zdolgočaseno anemična in pasivna, ob stiku z letoviščarji in domačini pa postopoma doživi temeljito preobrazbo.

Dobro stoletje kasneje se v zdaj razpadajočem hotelu po spletu okoliščin znajde ženska srednjih let, ki s potvarjanjem spominov in oklepanjem fantazem utajuje razkroj svoje realnosti in identitete. Med sprevračanjem realističnega dogajanja v fantastiko se protagonistka sooča z vozlišči lastne in kolektivne preteklosti ter možnimi scenariji prihodnosti, njen svet se spodvija v vzporedne svetove in časovnosti, vzročno-posledično logiko spodnašajo paradoksi. Rdeča nit romana so vprašanja svobode, nasilja, ustvarjalnosti, želje in užitka ter strategije preživetja v svetu, ki je pahnjen s tečajev.

»Lote je že dolgo odhajala,
verjetno še pred prihodom
ob jezero, morda je odhajala
vse od otroštva, morda nikoli
ni bila prav zares tu in se je
tako oklenila nečesa, kar bi
jo zanesljivo vrnilo tja, od
koder je bila iztrgana.«

Mojca Kumerdej
Mojca Kumerdej (1964) je slovenska pisateljica, filozofinja in kritičarka, ki je diplomirala iz filozofije in socialne kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2017 je za roman Kronosova žetev prejela nagrado Prešernovega sklada in kritiško sito. Foto: on Beletrina

C.G. Jung: Dinamika nezavednega

Zvezek z naslovom Dinamika nezavednega vsebuje sestavke iz Jungove knjige O psihični energetiki in bistvu sanj in druga njegova dela, ki se ukvarjajo z enako tematiko, tako da nam v bistvu ponuja nekakšen povzetek teoretskih temeljev analitične psihologije iz obdobja, ko se je Jung oddaljeval od Freudovega učenja in začenjal ubirati svojo lastno pot. Jung pri tem seveda formulira rezultate svojih lastnih raziskovanj in novih spoznanj. Razvoj samostojnih in jasnih konceptov sam po sebi ni bil sklenjen sistem ukvarjanja z različnimi psihološkimi usmeritvami in teorijami, saj so njegova spoznanja čedalje bolj segala preko meja vsega, kar je prikazovala dotedanja psihologija, tako da so svoj pravcati vrhunec dosegla z revolucionarnim spisom o sinhroniteti kot načelu nevzročnih povezav, ki predstavlja zaključno poglavje tega Jungovega zvezka.

S svojim delom z naslovom Transcendentna funkcija je v raziskovanje vključeval načela s področja psihičnih empiričnih dejstev, kar predstavlja izhodišče njegovega raziskovanja problematike tako imenovane »aktivne imaginacije«, ki je izrednega pomena za posameznikov psihološki razvoj in njegovo psihološko dozorevanje. Ta zvezek torej ponuja podroben prikaz razvoja in teoretskega oblikovanja Jungovih na empiričen način pridobljenih konceptov s področja analitične psihologije.

»Polnost življenja zahteva več
kot zgolj jaz; potrebuje duha,
se pravi, neodvisni in nadrejeni
kompleks, ki lahko očitno edini
v žive pojave prikliče vse tiste
duševne možnosti, ki jih zavest
jaza ne more dosegati.«

Andrej Stare: Minister Gregor pa nič

Težko pričakovani življenjepis gotovo najbolj prepoznavnega televizijskega športnega reporterja, ki se je marca 2024 po ekipni tekmi skakalcev v Planici upokojil, letos septembra pa bo praznoval svoj 70. rojstni dan. Njegov klub oboževalcev šteje več kot 30.000 članov. Čeprav je šel njegov slog poročanja kdaj komu tudi močno v nos ali pa ravno zato, je ves čas užival močno podporo širše zainteresirane javnosti, saj ima ogromno znanja s področij športne zgodovine in medicine.

Avtobiografija ga ne predstavi samo kot športnega navdušenca in novinarja, temveč tudi kot zdravnika, saj je vse življenje združeval obe karieri in prepotoval več kot pol sveta. V knjigi legendarni Stare odkrito spregovori tudi o svoji družini – prednikih, materi in sestri, s katerima si je bil zelo blizu, odtujenem očetu, s katerim razen v sinovih redkih slikarskih poskusih nikoli nista našla skupnega jezika, svoji muzi in zakonskem brodolomu ter sinu Urbanu, ki se je v mlajših kategorijah uveljavil na dirkaških stezah. Krpan mu bo ob branju marsikdaj navdušeno zaploskal, Brdavs pogledal v tla … Minister Gregor pa nič.

»Televizija me je tako prevzela, začutil sem nekaj, česar ne znam opisati, morda klic resnice, klic notranjosti, ki mi je kričal: ‚To je zate, to si ti! Vztrajaj!‘ Temu notranjemu glasu se nisem mogel upreti.«

Andrej Stare se dokončno poslavlja iz komentatorskega mesta

Vesna Milek: Kleopatra: Novi svet

Če se Vesna Milek v prvem delu Kleopatre posveča razburkanemu razmerju s Cezarjem in se ta del tudi konča z njegovo smrtjo, je osrednji moški junak drugega dela tega modernega biografskega romana slavni rimski politik in general Mark Antonij, s katerim je Kleopatra »napisala« morda eno največjih ljubezenskih zgodb vseh časov. Čeprav v njej ne manjka s strastjo, včasih celo pohujšljivostjo prežetih prizorov, je avtoričin fokus v romanu Kleopatra: Novi svet vendarle (tudi) drugje; v globokem razkolu med Vzhodom in Zahodom, ki se iz vladavine zadnje ptolemajske kraljice vleče vse do današnjih dni.

Kakor smo vajeni že iz prvega dela, se roman pri tem osredotoča predvsem na Kleopatrina notranja občutja, poseben čar že tako hipnotičnemu pisanju pa dajejo »sprehodi« v sodobni čas, ki so polni lucidnih uvidov, pa naj ti obravnavajo družbenopolitično dogajanje nekoč ali danes. Obvezno branje za vse ljubitelje zgodovine, velikih osebnosti in odličnih ljubezenskih zgodb!

»V nočeh opoja in užitka sva postajala vse bolj opolzka, uživala sem v besedah, ki jih nihče nikoli ni izrekel kraljici in ki jih ne bom zapisala.«

Dušan Čater: Roker: Na poti s Perotom Lovšinom

Dušan Čater v knjigi Roker popisuje druženje s frontmanom legendarnih Pankrtov in glasbenikom, za katerim je tudi uspešna samostojna kariera, ki traja že več kot 30 let. Peter Lovšin je avtor mnogih uspešnic, ki nas razveseljujejo z radia, pa tudi tistih, ki se jim komercialne radijske postaje raje izognejo. Kljub temu da je njegova družbena angažiranost, ali bolje rečeno, kritičnost, večkrat neposredno okrcala politično gardo, ki se je v času njegovega ustvarjanja večkrat zamenjala, cilji tistih na vrhu pa so, ne glede na politično usmerjenost, nekako vseskozi ostali isti, je bil deležen kar nekaj nagrad in priznanj, od tiste 7. sekretarjev SKOJ-a leta 1980 pa do nagrade mesta Ljubljana in državnega odlikovanja za Pankrte.

A Pero, kot ga kliče večina oboževalcev, ostaja zvest samemu sebi. Tako v knjigi z njim potujemo na koncerte, na snemanje novega albuma in videospotov, na predavanja in razne zabave v prostoru nekdanje skupne države, vmes pa bralec dobi vpogled v njegove ljubezni, v njegovo mladost, v čas, ko so se na Kodeljevem rodili Pankrti, prvi pank bend pri nas, prav tako pa se bo lahko seznanil z mnenjem, ki ga ima legendarni Pero o današnjem precej čudnem svetu. Skratka, cel rokenrol. Knjiga, opremljena s številnimi črno-belimi fotografijami, bo izšla hkrati z novim albumom Za 100 let naprej, z njima bo legendarni slovenski glasbenik obeležil svojo sedemdesetletnico.

»Nobene alternative ni več. Nobenega uporništva. Cukrarna, recimo, se zdi še najbolj podobna predsobi kakšnega vladnega kabineta …«

Peter Lovšin & Prismojeni profesorji bluesa - Na dobri poti (Official video)

Beatrice Salvioni: Prekleta

Ko je Beatrice Salvioni leta 2022 izdala svoj literarni prvenec in ga naslovila Prekleta, si niti v sanjah ni predstavljala takšnega odziva domače in tuje javnosti. Knjiga je namreč skoraj čez noč postala prodajna uspešnica, kritiki so govorili o »novi italijanski literarni senzaciji«, roman pa so doslej prevedli že v več kot 35 jezikov.

Monza, marec 1936: na obrežju reke Lambro pretreseni, napol slečeni dekleti poskušata skriti truplo moškega, ki ima na prsih značko s fašističnim snopom in trobojnico. Francesca v prvi osebi pripoveduje zgodbo, ki ju je pripeljala do tega trenutka.

»Klicali so jo Prekleta in
nihče je ni maral.
Izgovarjanje njenega imena
je prinašalo smolo. Bila je
čarovnica, ena izmed tistih,
ki te zaznamujejo z dihom
smrti. V sebi je imela hudiča.«

Al Pacino: Sonny Boy

Al Pacino, eden najbolj priljubljenih igralcev, ki ga tako kritiki kot gledalci redno uvrščajo na vrh lestvice najboljših, je pri štiriinosemdesetih izdal svojo avtobiografijo Sonny Boy. Gre za knjigo, ki je nastajala več let, v njej pa slavni igralec opiše svojo pot od otroštva pa vse do danes. Pacino, ki je bil devetkrat nominiran za oskarja, devetnajstkrat za zlati globus, štirikrat za tonnyja in trikrat za emmyja, je v svoji karieri ustvaril ogromno odmevnih f ilmskih in tudi gledaliških vlog. Boter, Brazgotinec in Vonj po ženski so le nekateri izmed filmov, na katere pomislimo, ko zaslišimo njegovo ime.

V knjigi Sonny Boy, ki je dobila naslov po vzdevku, s katerim je slavnega igralca v mladosti prva začela klicati mama, Al Pacino nadvse iskreno in z veliko mero čutnosti spregovori o odraščanju brez očeta ob izjemno ljubeči, a duševno bolni materi, o obiskovanju slovite newyorške srednje šole za scensko umetnost, vlogah, ki jih je študiral, razlikah med življenjem pred in po preboju, pa o slavi in dvakratnem bankrotu, o vseh ženskah, ki jih je ljubil, predvsem pa z vso gorečnostjo piše o popolni predanosti igranju, ki je bilo zanj vedno življenjskega pomena. Ljubile so ga lepe in nadarjene kolegice, ki so bile zanj vedno na drugem mestu – takoj za vlogo, ki jo je trenutno študiral. Avtobiografija, ki vsebuje precej fotografskega gradiva, je nastajala več let, pri njej pa je slavnemu igralcu pomagal novinar Dave Itzkoff.

»Al je imel srečo, da se je
globoko zaljubil v igralski
poklic, še preden se mu
je vsaj približno sanjalo,
kakšno bo plačilo na tem
svetu, zaljubljenost pa ga
ni nikoli minila. To je bilo
odločilno.«

Dora Šustić: Psi

Posameznik v sebi nosi številne plasti osebnosti, pretkane z raznolikimi izkušnjami, še zlasti, če gre za mlado dekle, ki zapusti domačo Reko in se odpravi študirat filmsko režijo v Prago, piše roman in se zaplete v strasten odnos s turškim fotografom, ujetim v žalovanje za pokojno ženo iz Andaluzije. Pripovedovalkina pot se pretaka v hipnotično pripoved o neustavljivem hrepenenju in notranje razklanem svetu sodobne milenijske generacije, ki se ne more znebiti grenkega priokusa razpetosti med materialnim obiljem in duhovno praznino, emancipacijo in seksualno svobodo, do soočenja z duševnimi in telesnimi omejitvami. Roman Psi brez ovinkarjenja odkriva surove trenutke samodestruktivnosti, ki prekinjajo valove mladostniške zanesenosti.

»Predstavljam si, kakšni so bili ljudje pred vsem, kar se jim je zgodilo.«

Dora Šustić
Roman Dore Šustić Psi brez ovinkarjenja odkriva surove trenutke samodestruktivnosti, ki prekinjajo valove mladostniške zanesenosti. Foto: on Beletrina

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.