V slovenski literarni prostor so v zadnjem času svoj delček mozaika dodale tudi mlade avtorice. Ena izmed njih je Vita Glamočak, ki je začela knjigo Hči magije: Modri zmaj pisati pri trinajstih letih. Ko so si lahko mnogi v preteklosti le želeli, da bi njihova knjiga zaživela še v času osnovne ali srednje šole, je mlada pisateljica posegla po sanjah in jih izpolnila.
Prvenec mlade avtorice, ki nas popelje v fantazijski svet
Knjiga nas vrže v fantazijski svet, natančneje kraljestvo Ardon, po katerem tava dekle po imenu Ophelia. In v slogu maščevalnih zgodb, je tokratna prav to. Ko prebiramo fantazijske zgodbe je včasih težko najti tako noviteto, da bi nas vrgla na tla. Ena takih je bil prvenec Julije Lukovnjak, ki je zgodbo sicer brusila več let, v nadaljevanju pa še dokončno pokazala, kam lahko poseže v fantazijskem svetu. Podoben začetek kariere lahko spremljamo v primeru mlade avtorice, ki jasno pokaže svoj talent ustvarjanja zgodbe v izmišljenem svetu.
Po kraljestvu Ardon se začne potikati dekle z bleščeče modro-sivimi očmi in kot oglje črnimi lasmi. Ime ji je Ophelia in če bi bila navadno dekle, bi jo ta zgodba pogubila. Sklene namreč obljubo s sumljivimi ljudmi, odkriva svet magije, se spopada s pošastmi in spravlja v nevarnost ljudi, ki so ji blizu. Odpravi se v iskanje magičnega meča in če ji naloga uspe, bo dobila tisto, kar si najbolj želi. Maščevanje.
Avtorica si za glavno protagonistko izbere mladenko, ki bi ji težko rekli kaj drugega kot vsaj rahlo nadležno, sitno ali nevšečno. Ker gre pri pisanju (fantazijskih) knjig za enega najlažjih stereotipov, kjer oseba postopoma zraste v tisto, ki ji pripisujemo častnost, pogum in prijaznost, je odločitev povsem na mestu. Spomnimo se na Blarta v istoimenski seriji Dominica Barkerja, ki ni hotel rešiti sveta temveč samo skrbeti za svoje prašiče. Če bralec navija za osebnostno rast nekega lika, je že padel v past, ki mu jo postavi avtorica.
Čeprav zgodbo naprej večinoma pelje dialog z drugimi liki in bitji, se zdijo najbolj izvirni deli narative, kjer opisuje svet in njegova pravila. »Ne vem, kako natančno čarajo sence, ampak vilini imajo omejeno količino energije, tako kot vsak, le da jo imajo oni malenkost več… Nekateri so šli že predaleč in so porabili energijo za dihanje in delovanje srca, možganov. Tisti, ki to stori, umre. Njegovo telo ne more več živeti. To je slabost čarovnije,« je le eden takih delov. Izkušenemu bralcu bodo določena pravila in dogodki poznani, a kljub temu mnogi bralci posegajo po podobnih naslovih zaradi občutka domačnosti, ki ga ti zbujajo v njih.
Vita Glamočak – Hči magije; Modri zmaj, Kulturni center Maribor, 323 strani.
Vita Glamočak je s prvencem Hči magije: Modri zmaj začela fantazijsko serijo, za katero lahko zapišem, da bi mi bilo žal, če se ne bi nadaljevala. Ne zgodi se pogosto, da priložnost za zagon pisateljske kariere dobijo tako mladi avtorji, a skoraj vedno obstaja pravilo, da tisto delo kaže zametke nečesa velikega. Nečesa, kar bo z vajo in izkušnjami kot diamant zasijalo v prihodnosti.
Recenzijo nam je omogočil Kulturni center Maribor.
Urednik portala Student.si
