Gretin greh je delo avtorice Urške Klakočar Zupančič, ki opisuje življenje Grete v prvi polovici sedemnajstega stoletja. S polnim naslovom Gretih greh: Naj se bog usmili njene duše je Slovenija prejela kakovostno delo v skupini zgodovinske literature, ki odlično odseva določeno obdobje naših dežel.
Gretin greh: Naj se bog usmili njene duše
»Roman namenjen vsem močnim ženskam, ki jih je življenje lomilo, vendar so vedno znova našle voljo in moč – čarovnicam današnjega časa,« so besede, ki otvorijo knjigo in nagovorijo bralca. Avtorica Urška Klakočar Zupančič si že povsem na začetku privošči zelo pametno potezo, se tako obrani pred strokovnjaki zgodovine in vsemi, ki jim veliko pomeni točnost dogodkov in oseb, ter uvede bralca v princip učenih žensk. Na hitro nam obrazloži, kaj je v knjigi resničnega in kaj ni. Izvemo, kje se bomo v knjigi nahajali in kot je pred leti narekoval trend, oriše nam splošno dogajanje v tem času. Neke reči obrne knjigi v prid in
Spremljamo Greto Weber, vdovo in matero umrlega sina, ki s svojo družino živi v kraju Lichtenwald na Spodnjem Štajerskem. Kaj jo ločuje od ostalih žensk tistega časa? Rada bere, veliko ve in je podučena s strani svojega očeta. Skok v preteklost, ko se je od žensk zahtevalo le rojevanje otrok in skrb za gospodinjstvo. Tanka je bila meja med žensko in čarovnico, saj je bila ta, večinoma s strani cerkvenih podanikov, hitro zatrta, če je vedela kaj več kot bi smela. Zgodbo, ki svoj temelj najde v zatirani ženski, bi lahko avtorica postavila v praktično katero koli obdobje v zgodovini, a se odloči za obdobje kmečkih uporov. Če je že podnaslov knjige povezan z dušo, se zdi nekako primerno pihanje na dušo knjigi in njeni vsebini, kajne?
Gretina zgodba se dogaja v letih 1634 in 1635 v kraju Lichtenwald na Spodnjem Štajerskem. V tem turbulentnem času se v Evropi bijejo bitke med katoliki in protestanti v tridesetletni vojni, podložniki se s kmečkimi upori počasi osvobajajo tlačanstva, mesta se širijo, preganjanje čarovnic pa je še v polnem razmahu. Lichtenwald je živahen trg, ki ga pred zunanjimi nevarnostmi varujeta budno oko pravovernega vaškega župnika očeta Jožefa ter prizanesljivost in strpnost zemljiškega gospoda barona Inocenca Moscona. Tukaj živi Greta Weber, ženska z izjemno notranjo močjo, s katero premaguje hude življenjske preizkušnje. V sebi že od otroštva nosi nevarne skrivnosti, grehe svojih staršev, ki so zanjo hkrati tudi blagoslov, saj ji pomagajo razumeti svet okoli nje.
Gretin greh je zahtevno, pomembno in čudovito branje
Površinsko in amatersko bi se lahko lotil opisovanja knjige, ki predstavlja močno žensko v času, ko to ni smela biti. Ne le, da jo postavi v že tako težak položaj z izbiro obdobja, ampak ji naloži še nekaj bremena. Zaživeti skuša po smrti svojega sina in po smrti svojega moža, kar jo še dodatno postavi v neopisljiv položaj. Okolica od nje zahteva ponovno poroko in rojevanje, ob strani pa ji stoji njen oče. Zlahka bi lahko zgodba zapadla v tisti segment, kjer so vsi moški slabi, a se to ne zgodi. Gretin oče, baron in oče Jožef so prijazni ljudje, ki radi berejo in so učeni. Tudi danes branje ne pomeni, da je oseba dobra, a je vseeno lahko pokazatelj razgledanosti in razumnosti. Ni pa to pravilo, saj so predstavljeni tudi visoko učeni liki, ki jih bralec kaj hitro zasovraži.
Urška Klakočar Zupančič: Gretin greh, založba Primus, 513 strani.
Greta je sila zanimiv lik, ki žaluje in se zaljubi, ki upa in ostaja na realnih tleh. Je bistvo knjige in predstavlja čustveni naslon knjige, ki je pri taki dolžini še kako potreben. V knjigi je tudi kar nekaj eksplicitnih erotičnih prizorov, ki bodo morda katerega od bralcev presenetili, a v širšem pomenu zgodbe imajo svojo vlog. Predstavljalo del življenja v katerem je lahko oseba tudi danes najbolj ranljiva, če tisto, kar je najbolj osebnega in skupnega z določeno osebo, pride v javnost. V časih, ki jih avtorica opisuje, je bilo to zelo pomembno za ugled same družine.
Knjiga Gretin greh je za vse močne osebe
Urška Klakočar Zupančič je v Gretin greh vpela precej izredno zanimivih in zgodovinsko resničnih dogodkov, ki jih je morala zaradi lepšega poteka zgodbe nekoliko prirediti. Povsem zadela pa je položaj žensk v tistem času in predstavila nekaj, kar se dogaja tudi danes. Vse to le še doda zahtevnosti branja in samemu uživanju med obračanjem listov. Greta je močan ženski lik, ki se bo zapisal v zgodovino slovenske literature. Enako je s knjigo Gretin greh, ki je mnogi ne bodo tako zlahka pozabili. In ne smejo je.
Recenzijo nam je omogočila založba Primus.
Urednik portala Student.si
