Balada o drevesu Martine Gomboc je zgodba o Adi, ki se mora spopasti z izgubo svojega fanta. Čeprav je samo to, je knjiga toliko več kot to. Prejemnica nagrade Desetnica 2022 je vpogled v svet mladostništva, ljubezni, izgube in upanja. Mateja Gomboc je napisala tisto zgodbo, ki bi si jo mnogi želeli imeti v teh časih ob sebi – za oporo.
Balada o drevesu je Desetnica 2022
Ada se s svojo družino preseli s Primorske v Ljubljano, kjer hitro izve, kaj pomenita najstniško nasilje in odtujenost. Je fantastična violinistka, ki se izraža skozi glasbo in v njej najde tudi svojega sopotnika. Tako je knjige že na tej točki vpogled v najstniško življenje in v vse težave, ki lahko spremljajo mlade. Včasih se od daleč nek problem ne zdi tako hud, a za določeno osebo je lahko to nepremostljiva ovira ali temelj na katerem bo zgradila svojo prihodnost. Avtorica se dotika vseh teh težav, prikaže nam Adino stisko in trenutke, v katerih slednja dejansko uživa in se veseli. Po čem hrepeni? Kaj bi bilo tisto, kar bi ji spremenilo pot?
Ada prihaja iz urejene, a nekoliko hladne družine – dekle ima občutek, da sta starša sama sebi dovolj in v zvezi s hčerama le opravljata starševske dolžnosti. Ima pa topel odnos z mlajšo sestro, pa čeprav je le-ta njeno nasprotje – brezskrbna in družabna, zanjo je vse enostavno. V nasprotju z njo je Ada pretirano zaskrbljena, kot vrhunska violinistka pa za druženje niti nima časa. Najbližja ji je govorica glasbe in njenega inštrumenta, kar v osnovni šoli kmalu postane podlaga za zbadanje med vrstniki. V srednji šoli ji gre po tej plati bolje, a zares vse spremeni šele Majk, karateist in kitarist, ob katerem je zmožna zaživeti tudi nekoliko drugače. Dokler nekega dne on ne odide, Ada pa spet ostane sama. Sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Zakaj, zakaj, zakaj?
Ko v njeno življenje vstopi Majk, se njeno življenje spremeni. Tu je vredno omeniti, da pogosto beremo o osebah, ki so spremenili življenje ali kako nanj gledamo. Za Ado ga je Majk na več načinov. Zelo pogumno je dejanje avtorice, da vpelje Majkov samomor, ki predstavlja okvir celotne zgodbe in pripovedovanja. Ada pripoveduje v prvi osebi, ker je zgodba dejansko njena, a glavni trenutek je prav izguba ljubljene osebe v njenem življenju.
Tu je nujno potrebna pohvala Mateje Gomboc, ki resnično in grozno situacijo opisuje sočutno in razumevajoče. Marsikaj bi lahko padlo na krhka tla, če temu ne bi bilo tako. Ampak je, in zato je Balada o drevesu tako izjemna. »Toda v resnici ne bi igrala zanj, za njegov pogreb, Igrala bi njemu. Pustila bi mu oditi,« je le eden od tistih stavkov v knjigi, ki uteho predstavlja že bralcu, kaj šele Adi, ko ji to pove Majkova mama. Tako ni samo odlično branje, temveč natančen prikaz gest in besed, ki jih želijo slišati tisti, ki trpijo.
Balada o drevesu: Mateja Gomboc, založba Miš, 238 strani.
Pisanje knjige je težko že samo po sebi, še težje, ko vsebuje take tematike. Mateja Gomboc uspešno – ah, kaj uspešno – mojstrsko pripoveduje Adine občutke, njeno doživljanje in vztrajanje skozi težko obdobje. Knjigo zaključi z upanjem, kar je tisto, ki bo vedno ostalo v vsakem izmed nas. »Odprem zvezek in ga ponesem k nosu. Diši po novem. Veliko ti imam za povedati,« so zaključni stavki knjige. Ne le da s tem v zgodbo vrne darilo, ki ga je Ada prejela od Majka in zaradi tega nosi srčno vrednost, temveč ponudi enega od korakov za izstop iz težkega obdobja. Zapisovanje misli in občutkov pomaga v težkih časih, predvsem ob izgubi ljubljenih. Pomaga lahko tudi branje take knjige, kot je Balada o drevesu.
Recenzijo nam je omogočila založba Miš.
Urednik portala Student.si
