Oče atomske bombe, Julius Robert Oppenheimer, je bil ob testu Trinity star 41 let. Kot del projekta Manhattan pa je bil le košček, resda zelo pomemben, a še vedno zgolj košček sestavljanke, ki tvori zgodovinsko zgodbo o atomski bombi. Prav v slovenščini je že več let na voljo knjiga dr. Petra Stariča z naslovom Atomska bomba. O zgodovini, razvoju, tehnologiji in o ljudeh, ki so naredili prvo atomsko bombo, ter o posledicah za človeštvo.
Atomska bomba, knjiga dr. Petra Stariča
Knjiga je v razširjeni obliki izšla že leta 2007, kar pri knjigah ne pomeni veliko, če so take kot ta. Verjetno gre za enega najbolj popolnih vodičev po zgodbi atomske bombe in vsega, kar ta prinaša s seboj.
V svoji recenziji je Marcel Štefančič Jr. zapisal: »Ne pozabite namreč: atomski fiziki so imeli možnost, da atomske bombe ne naredijo. Aha. Toda če je ne bi izdelal in uporabil Zahod, bi jo slej ko prej izdelala SZ – in Stalin ne bi bil tako »etičen« kot Zahod. Ali pa tako »etičen« kot atomski fiziki. Vsak otrok danes ve, da bi bila etična v resnici le hudičeva rešitev: atomski fiziki bi morali poskrbeti, da bi do atomske bombe še pravi čas prišla tudi druga stran. Odkar atomske bombe nima le ena stran, ni bila več uporabljena.«
S tem je zajel veliko večino vprašanj in pomislekov, ki jih lahko prebiramo v sami knjigi.
In ko toliko let kasneje govorimo o knjigi Atomska bomba, ne gre drugače kot z omembo dejstva, da gre za eno najboljših (poljudoznanstvenih) slovenskih knjig vseh časov. »Peter Starič nas v tej zanimivi, tudi laiku dostopni, za zahtevnega bralca pa intrigantni in bogato ilustrirani knjigi popelje po zgodovini, razvoju, tehnologiji in ljudeh, ki so naredili atomsko bombo, vključno s posledicami, ki jih je imela ta za človeštvo,« je zapisal Samo Rugelj.
Eksplozijo je videla punčka, slepa od rojstva
Prvi blisk testa v ameriški puščavi Los Alamos, ki je bila »dom« testa Trinity in prve eksplozije atomske bombe, se je videlo več kot 100 kilometrov daleč. Eksplozija in blisk sta bila tako silovita, da jo je videla punčka, slepa od rojstva. Do spusta bombe Fantek (Little Boy) na Hirošimo je minilo več kot tri leta, v tem času pa se je svet v veliki večini ukvarjal s potekom druge svetovne vojne.
Foto: Wirestock iz iStock
»Izjemna toplotna energija je ne samo zoglenila ljudi, ki so bili blizu hipocentra, temveč jih je uparila, da so preprosto izginili in na asfaltu so ostale le še njihove sence,« pravi odsek knjige o bombardiranju Hirošime. Pospremljeno s slikovnim materialom posnetih iz drugih delov Japonske in bombnika B-29 oziroma Enole Gay. Odziv sveta je bil različen, vse od veselja pa do Stalinovega jeznega razočaranja, da sovjetskih sil ne bo uspel razširiti do Atlantika.
Japonci se niso vdali, kar je Američane presenetilo in na japonsko pomanjkljivo poročanje državljanom so se odzvali na svoj način. S svojimi radijskimi oddajniki so v japonščini nazorno opisovali posledice atomske bombe in zmetali več kot šest milijonov letakov z napovedjo, da se jim bliža popolno uničenje, saj so ZDA svarile, da bodo ob nevdaji ponovile napad. »Tiskanje in razmetavanje tolikšnega števila letakov je vzelo precej časa, zato so zadnje odmetali šele 10. avgusta, dan potem, ko je padla druga bomba.«
Fotograf Yoshitaka Yamahata je dva dni po drugi eksploziji, bomba Debeluh, posnel fotografijo matere in otroka, ki čakata na zdravnika. Približno 3,6 kilometra stran od hipocentra eksplozije fotografija prikazuje doječo mater in sesajočega dojenčka. Otrok, ki ni imel niti toliko moči, da bi sesal, je umrl štiri dni kasneje.
Posledice atomske bombe in večno vprašanje o uporabi
O posledicah obeh bomb pričajo tudi marsikatere knjige kot so Dvaintrideset let potem, ko sem izgubil vse (Jošio Učikava) in Zadnji vlak iz Hirošime (Charles Pellegrino). V naslednjem poglavju se tako Peter starič sprašuje: »Ali je bilo zares treba vreči atomski bombi?« In prav to poglavje je verjetno ključno pri pomenu same knjige, saj nas avtor na poljuden in zanimiv način seznanja s prav vsem, kar je na tak ali drugačen način povezano z atomsko bombo. Tako spoznamo zgodbo ljudi, ki so opravljali pomembno vlogo pri nastanku bombe, zaplete, ki so pohitrili njen nastanek in predvsem posledice eksplozij in nastanka samega.
Kdor bi želel izvedeti več o atomski bombi, Oppenheimerju, Grovesu, Hirošimi, Nagasakiju, Pearl Harborju, vojni na Pacifiku, projektu Manhattan, vodikovi superbombi in vsem ostalim, je Atomska bomba nujno branje.
Urednik portala Student.si
