Še kot mali fantek sem z veseljem prihajal domov iz šole, se usedel za računalnik in igral svojo najljubšo igro. Obljubil in prisegel sem na vse, kar mi je mama dala za nalogo, samo da bi se čim prej vrgel v mesto Los Santos in z raketo-nahrbtnikom delal kroge. Ko mi je Big Smoke že štiriindevetdesetič na uho zavpil, da je vse, kar sem moral narediti, slediti prekletemu vlaku, so kazalci na uri naredili že nekaj krogov. Bil sem tako v igri, da sem pozabil na vse, kar sem obljubil svoji mami. Kar naenkrat se je mali kazalec ustavil na številki 3 in samo čudil sem se, kako za vraga je minilo toliko časa.
Namen video iger je prav ta, da ob njih pozabiš na čas
Zagotovo si že slišal, da igralnice nimajo oken in ure prav zaradi tega, ker se tako igrajo s tvojimi možgani. Kadar se zabavaš, pozabiš na uro in tako stvar delaš dlje, ne da bi to opazil. V igralnici tako zapraviš več denarja, v videoigrah pa preigraš več in se tako več časa ukvarjaš z igro, ki ti zaradi tega postane všečnejša. Bolj, kot ti igra godi, več denarja boš zapravil za mini-transakcije v igri ali za kako drugo igro tega izdelovalca.
»Tok« te odpelje in zasvoji z igro
Izdelovalci iger imajo res razdelan načrt, kako »izkopati luknjo«, da igralec v igro pade. Ko si na višku svoje osredotočenosti, te igre ugrabijo s svojim tako imenovanim tokom (angl. flow). Na začetku, ko se z igro še spoznavaš, mora biti igra lažja, a zanimiva. Vsako stopnjo, ki jo premagaš, igra postaja težja. Programerji in pisci iger morajo ugotoviti pravo razmerje med težavnostjo in stresom, ki ga doživljaš ob igranju. Če jim to uspe, igra postane dobra. Da je igra uspešna, morajo razvijalci dobiti dobitno kombinacijo nad tvojim znanjem in zahtevnostjo igre. Če je igra prelahka, se dolgočasiš, če je pretežka, imaš vsega dovolj in v najslabšem primeru lahko razbiješ svojo tipkovnico ali igralni plošček. To je tudi razlog, da vse igre niso za vsakogar.
Vir: Flow channel in games: Make the player Feeling awesome
Vsebina te naredi odvisnega
Vizualni učinki okupirajo sprednji del tvojih možganov, ki je namenjen vidu in koncentraciji, ter ob tem izklopijo del, ki ti omogoča pogovor samemu s seboj in sanjarjenje (v bistvu govorimo o avtopilotu). Globoka koncentracija ti godi, ker si »čisto noter« in razmišljaš samo o tem. Uspeh pri igri ti daje zadovoljstvo in te tako povleče v začaran krog neprekinjenega igranja.
K temu pripomore tudi glasba
Poslušanje glasbe, ki ti je všeč, pripomore k izgubi občutka za čas. Z njo odpravimo šume iz okolice in smo tako bolj zbrani v igri in ostalih stvareh, za katere moramo biti na vrhuncu koncentracije. Jaz to največkrat uporabljam za učenje. Nekaterim pomaga, drugim ne. Preizkusi, morda ti glasba (po možnosti brez vokala) ob učenju godi.
Magična kombinacija zbranosti in zadovoljstva sta glavna krivca za tvoj izgubljen čas med igranjem. Sam še čakam igro, v kateri bi bil tako dober, da bi se dolgočasil. Razvijalci se trudijo, da bi še bolj zasvojili potrošnike s svojimi igrami in to jim v zadnjih letih zelo uspeva (not you Cyberpunk). Vse več ljudi postaja gamerjev in včasih zelo majhna skupnost je danes že večja od filmske industrije.
Junior novinar
