Balkanski John Travolta. Jugoslovanski Tom Jones. Te prispodobe najdemo, ko opisujemo legendarnega Ćolo. Nobena od teh mu ne dela usluge, ker je Zdravko Čolić preprosto Zdravko Čolić. Ime, s katerim bodo v prihodnosti primerjali izjemne talente. Kot se glasi izraz v nogometni branži, ki je tesno povezana z mladim Čolićem, je ta pravi »gospodin«. Velika zvezda Zdravko Čolić.
Takih ne delajo več. Naši starši so imeli odlično glasbo, mi imamo… Ponovno prispodobe, ki pišejo slavo jugoslovanskemu obdobju glasbenega sveta. Seveda o kakovosti ni nobenega dvoma, njihova glasba v poslušalcih vzbudi nostalgijo. To je eden od ciljev glasbe – spomni nas na trenutke, s katerimi to skladbo povezujemo. Glasba je za vse. V njej lahko uživamo mladi, stari, taki ali drugačni. Eden od tistih, ki nam je ponudil večne hite, je prav Zdravko Čolić, ki je dva večera po božiču razvajal obiskovalce zagrebške Arene skupaj s simfoničnim orkestrom.
Ko pred dvajset tisoč oboževalci udarijo prvi ritmi hita »Produži dalje«, se dvorana šele ogreva. Vrnil nas je v začetek svoje kariere s pesmijo »Sinoć nisi bila tu«, ki jo je v začetku sedemdesetih legendarni Kemal Monteno napisal za Josipo Lisac. Takrat je zagorela zvezda Zdravka Čolića. Leto za tem mu je Monteno podal še »Gori vatra« in odšel je na luksemborški izbor Evrovizije. Bil je predzadnji, podpisal pogodbo z založbo Warner Brothers, a po štirih singlih prekinil to zgodbo. Razlog? Ni želel oditi v tujino. Posledice? Hit za hitom v skupni Jugoslaviji.
»Zvao sam je Emili«, »Ljubav je samo riječ«, »April u Beogradu« in »Loše vino« so ga postavile na sam vrh ljubezenskih balad. Vsaka od njegovih pesmi ima status legendarne in pri določenih oboževalcev uživa naziv najljubše in najboljše. Naveza Zdravko Čolić, Kemal Monteno in Kornelije Kovač je pisala glasbeno pot naslednjih dvajset let. Koncert s čudovitim ambientom in na trenutke umirjeno občinstvo, sta na noge dvignila hita »Živiš u oblacima« in »Jedina«. Kot je povedal sam: »Vračamo se u doba festivala«. In tja smo se vrnili tudi tisti, ki smo na svet prišli dolgo za tem. Ampak s to glasbo smo odraščali zaradi svojih staršev in zaradi tega, ker so nekatere pesmi preprosto nepozabne. Zapisale so se v zgodovino in so odličen prikaz tega, kako lahko umetnost oziroma glasba predstavita določen košček preteklosti.
Sledijo salve smeha, ko 71-letni Čolić po eni od pesmi pravi: »Još se sjećamo« še drugemu razprodanemu koncertu v dveh dneh. Nore številke so spremljale njegovo kariero vse do danes, najbolj pa v oči bode tista iz začetka stoletja. Ko je bil izdan njegov deseti album Okano, je sledila turneja po državah bivše Jugoslavije. Vojne je bilo že nekaj let konec, slednja je namreč prekinila tudi njegovo kariero. Konec junija 2001 je beograjska Marakana pokala od šivov, saj je sprejela 80 tisoč obiskovalcev koncerta. Zdravko Čolić je postal osebnost leta 2001, omenjeni koncert na izjemnem stadionu pa je bilo možno spremljati tudi preko malih ekranov. Kot obljubljeno, več kot 4 milijone gledalcev, ki je želelo v »živo« videti koncert enega največjih pevcev vseh časov.
V dveh urah in pol je Zdravko Čolić, ki ni izgubil niti koraka tempa, oddržal koncert, ki bi mu ga zavidali mnogi. Ko bi lahko že pomislil, da je v prvi polovici izrabil večino tistih najboljših pesmi, se zaveš, kako hudo gemišt deluje na bistre misli. »Tvoje oči«, »Zagrli me«, »Ti možeš sve al` jedno ne«, »Glavo luda«, »Ruška« »Pjevam danju, pjevam noću« in malo morje preostalih, ki še sledi. Vsaka obudi Montena, Balaševića, Dedića in Kovača.
Če bi se samo obrnil naokoli po občinstvu bi videl marsikaj. Šest moških prijateljev, ki so skupaj spili hektolitre piva in objeto peli čisto vsako pesem. Pijani par za katerega ne veš, ali bosta dočakala konec koncerta, hkrati pa v njem oba na svoj način noro uživata. Mlade po duši, ki so začutili tisto mlado norost v sebi in niso mogli več sedeti. Plesali so ob ograji, po stopnicah ali pa pri svojih sedežih. In sedeži so pomembni na takih koncertih. Mogoče ti ni za ples ali pa koncert Zdravka Čolića v tistem trenutku življenja pomeni preveč, da bi lahko počel še kaj drugega.
Fantastičen in čaroben večer zaključita baladi »Ti si mi u krvi« in »Pjesmo moja« in čustva letijo na vse strani.
Vsak od obiskovalcev koncerta je prišel s svojim razlogom, Zdravko Čolić pa je izpolnil sleherno pričakovanje. Pri 71-letih je legendarni Ćola jugoslovanska zvezda, ki gori močneje, kot kadarkoli prej.
Urednik portala Student.si
