Tick, Tick… Boom je biografski muzikal o Jonathanu Larsonu, ki si želi dokončati svoj prvi muzikal Superbia, preden bi dopolnil trideset let in še bolj pred uradno predstavitvijo igre. Režiser filma je Lin-Manuel Miranda, ki ga poznamo po muzikalih Hamilton in In the Heights ter pesmih, ki jih je napisal za filma Moana in letošnji Encanto. Glavno vlogo Jonathana Larsona je prevzel Andrew Garfield, ki je ponovno dokazal, zakaj je eden najboljših trenutno živečih igralcev. A kaj je tisto, kar ta muzikal naredi boljšega od preostalih v zadnjih letih?
Tick, Tick… Boom je režijski prvenec izjemnega glasbenika
Lin-Manuel Miranda v glasbenem in broadwayskem svetu velja prav za naslednika Jonathana Larsona, ki je zaradi aritmije preminil pri svojih petintridesetih letih. Miranda je ustvaril enega najboljših odrskih muzikalov vseh časov v Hamiltonu, proslavil pa nekaj let pred tem z muziklom In the Heights. Slednji je letos tudi postal film, a se nikakor ni proslavil, saj ne more vse čudežno preskočiti iz odra na platno in magično delovati. Je prikaz tega, da ne bo vsaka skoraj direktno kopija muzikala delovala tudi kot film. Prav zaradi tega sem bil precej previden pri ogledu filma Tick, Tick… Boom, ki je bil hkrati tudi režijski prvenec omenjenega mojstra. In na moje lastno presenečenje se je še kako izkazal.
Njegova podlaga je istoimenski muzikal, ki ga je mnogo let nazaj spisal Jonathan Larson. Zgodba sledi prav njemu, ko si živeč v malem stanovanju sredi New Yorka želi uspeha s svojim muziklom Superbia. Njegov največji razlog nadaljnjega truda so podporne besede idola Stephena Sondheima, ki mu je dejal, da mu do odlične igre manjka le ena pesem. Tako mu do predstavitve njegove predstave ostane le še en teden, napisati pa mora še zadnjo pesem. Ob strani mu stoji njegova punca Susan (Alexandra Shipp) in njegov najboljši prijatelj Michael (Robin de Jesus).
Zamuja z najemnino, dal je odpoved v službi, njegov prijatelj umira za AIDS-om, njegov najboljši prijatelj je HIV pozitiven, dopolnil bo trideset let in le še nekaj dni ima za novo pesem. In prav v tej časovni stiski in njegovi anksioznosti leži odlika filma, da je to dejansko odlično izkoristil. V ozadju je stalno prisotno tiktakanje, ki ga ima Jonathan v svoji glavi in mu nakazuje tempo. Iztekanje časa do monumentalnega trenutka ga pripelje do te mere, da muzikal postavlja pred čisto vse ostalo v njegovem življenju. Živi le še za zadnjo pesem in predstavitev, za katero lahko le upa, da bo uspela. Film Tick, Tick… Boom je tako čudovit poklon vsem umetnikom, ki si želijo uspeti.
Eden najboljših modernih filmskih muzikalov
Film je pripovedovan iz dveh Larsonovih plati. Ena iz časa, ko je skušal spisati tisto pesem pred predstavitvijo in okoli tridesetega rojstnega dneva. Druga plat pa je odrska predstavitev muzikala, katerega ime nosi tudi film. Nekateri prizori s premetenim mešanjem obeh svetov poskrbijo za ene izmed boljših sekvenc filmskih muzikalov, če ne vsaj najbolj iznajdljive. Pesmi so tam z namenom, uporabljene v napredovanje zgodbe, čeprav to ne uspe popolnoma vsaki v vsej celoti. A tiste, ki zadenejo, zadenejo v sredino tarče. Vsekakor se pri muzikalih ne smemo slepiti. Če so nam pesmi všeč, nam bo najverjetneje tudi film in obratno. Komur bodo pesmi pristajale ali jih našle v pravem počutju, potem bo to film, ki si ga zapomniš. V kolikor ne, je tu premetenost uporabe pesmi in mešanje resničnih trenutkov s povsem glasbenimi muziklih, ki smo jih vajeni na odrih.
Vse to ne bi bilo mogoče brez odlične igre Andrewa Garfielda. Tudi v takem žanru filma je dokazal svojo igralsko širino ter v film vložil vso svojo ljubezen. Med učenjem petja za ta film mu je zaradi hude bolezni umrla mama, in to je vloga, ki jo je posvetil njej. Jasno in glasno je zapečatil sebe v dirki za največje filmske nagrade. V filmu mu odlično parirata tudi Alexandra Shipp in predvsem Robin de Jesus, ki zaključita glavno ekipo filma. Poznavalci Broadwaya bodo prepoznali tudi marsikateri obraz iz drugih muzikalov, za vse ostale tu ne bo težav. Lin-Manuel Miranda je v svojem režijskem prvencu zares presegel pričakovanja in odlično premešal muzikal s filmom.
Tick, Tick… Boom je brez pardona eden najboljših filmskih muzikalov zadnjih let in morda tudi vseh časov, ki se ne boji inovativnosti. Vsekakor se ne drži tradicionalnosti, kot je nerodno tleskanje s prsti in petje iz dolgočasja. A ker gre za nastajanje glasbe, mu to lahko oprostimo, čeprav še vedno deluje nekoliko nerodno. Prav tako inovativnost v tem primetu pomeni le to in ne kontroverznosti ali neznanega misticizma. Je čudovit prikaz, kako dobri so lahko muzikali, ki jih svet morda ne pozna tako dobro in če so v osnovi ustvarjeni iz mesta ljubezni in strasti. Je velik uspeh, ko govorimo o prenosu muzikla iz odra v film in s tem začetek nove ere. A prej kot vse drugo je Tick, Tick… Boom poklon in zahvala vsem, ki se trudijo uspeti in čutijo, da jim zmanjkuje časa.
Urednik portala Student.si
