Joan Baez je ena izmed najbolj vplivnih osebnosti v zgodovini ameriške folk glasbe in aktivizma. Rojena 9. januarja 1941 v Staten Islandu, New York, se je že v mladosti začela ukvarjati z glasbo, njena edinstvena glasba in prepoznaven glas pa sta jo hitro ponesla med zvezde.
Trenutno navdušuje v intimnem dokumentarnem portretu Joan Baez: Jaz sem hrušč (Joan Baez: I Am a Noise, rež. Miri Navasky, Maeve O’Boyle, Karen O’Connor, 2023), v katerem legendarna pevka neobičajno odkrito spregovori o svojem življenju na odru in za njim.
Ena izmed pomembnih preroditeljev folk glasbe
Baezova je svojo glasbeno pot začela v poznih 50-ih in zgodnjih 60-ih letih prejšnjega stoletja, ko je nastopala na različnih folk festivalih in klubih. Njena prva velika prelomnica je bila leta 1959, ko je nastopila na Newport Folk Festivalu. Ta nastop ji je prinesel pogodbo z založbo Vanguard Records in leta 1960 je izdala svoj prvi album Joan Baez. Album je bil izjemno dobro sprejet in je dosegel zlato naklado.
V šestdesetih letih je izdala več uspešnih albumov, med katerimi so najbolj znani Joan Baez, Vol. 2 (1961), Joan Baez in Concert (1962), Joan Baez in Concert, Part 2 (1963) in Farewell, Angelina (1965). Njena glasba je vključevala priredbe tradicionalnih folk pesmi, pa tudi pesmi sodobnih avtorjev, kot so Bob Dylan, Phil Ochs in drugi.
Njena sposobnost, da je združevala tradicionalno in moderno, je ustvarila močan most med starimi in novimi generacijami ljubiteljev glasbe.
Aktivistično delovanje
Joan Baez ni bila le glasbenica, ampak tudi strastna aktivistka. Njena zavzetost za človekove pravice, mir in socialno pravičnost jo je postavila v ospredje mnogih družbenih gibanj v 60-ih in 70-ih letih. Bila je aktivna udeleženka gibanja za državljanske pravice v ZDA, sodelovala je v protestih proti vojni v Vietnamu in podpirala različne organizacije za človekove pravice po vsem svetu.
Njena pesem We Shall Overcome je postala himna gibanja za državljanske pravice, njeni nastopi pa so pogosto vključevali govore in pesmi, ki so spodbujali družbene spremembe. Baezova je tudi javno nasprotovala obveznemu vojaškemu naboru in podpirala gibanje za pravice žensk.
Glasba kot sredstvo spremembe
Eden od ključnih elementov kariere Joan Baez je bila njena sposobnost, da je svojo glasbo uporabila kot sredstvo za izražanje svojih političnih in družbenih stališč. Njen glas je postal simbol upora in sprememb. Pesmi, kot so Diamonds & Rust, Joe Hill, in Where Have All the Flowers Gone, so postale himne različnih gibanj za družbene spremembe.
Poleg tega je bila Joan Baez znana po tem, da je na svojih koncertih pogosto izvajala pesmi v različnih jezikih, kar je odražalo njeno zavzemanje za mednarodno solidarnost. Njeni koncerti so bili pogosto posvečeni pomembnim družbenim in političnim vprašanjem, od boja proti rasizmu do nasprotovanja vojni in podpore človekovim pravicam.
Kasnejša leta
V poznejših letih je Baezova še naprej snemala glasbo in nastopala po vsem svetu. Leta 2007 je izdala album Day After Tomorrow, ki ga je produciral Steve Earle, in je bil zelo dobro sprejet pri kritiki. Leta 2017 je izdala svoj zadnji studijski album Whistle Down the Wind in leta 2018 zaključila s svojo poslovilno turnejo.
Joan Baez je prejela številna priznanja in nagrade za svoje glasbeno delo in aktivizem. Med njimi so tudi grammy za življenjsko delo in vključitev v Rock and Roll Hall of Fame leta 2017. Njena glasba in aktivizem sta navdihnila številne generacije glasbenikov in aktivistov, njen vpliv pa se še danes čuti v različnih družbenih gibanjih po vsem svetu.
Poleg glasbenih dosežkov je Baezova napisala tudi dve avtobiografiji: Daybreak (1968) in And a Voice to Sing With (1987), v katerih podrobno opisuje svoje življenje, kariero in aktivizem. Njeni spomini ponujajo vpogled v njeno osebno življenje in strasti, ki so jo vodile skozi desetletja.
Brez Boba Dylana ne gre
Joan Baez ni vplivala le na folk glasbo, ampak je pustila močan pečat tudi na širši popularni kulturi. Njeno sodelovanje z Bobom Dylanom, s katerim je imela tudi osebno razmerje, je bilo ključno za popularizacijo folk glasbe v šestdesetih letih. Njena predanost socialnim vprašanjem je navdihnila številne glasbenike in umetnike, da so uporabili svojo platformo za družbene spremembe.
Baezova je nastopala na mnogih pomembnih dogodkih, vključno z maršem na Washington leta 1963, kjer je Martin Luther King Jr. imel svoj zgodovinski govor »I Have a Dream«. Njena prisotnost na teh dogodkih je prispevala k legitimnosti in prepoznavnosti gibanj, ki jih je podpirala.
Večna aktivistka
V 80-ih in 90-ih letih je Baezova nadaljevala svoj aktivizem, usmerjen predvsem na mednarodna vprašanja. Sodelovala je v kampanjah za pravice latinskoameriških beguncev in protestirala proti vladnim zlorabam človekovih pravic po vsem svetu. Leta 1981 je obiskala Kubo in leta 1989 Tibet, kjer je izrazila podporo tibetanskemu gibanju za neodvisnost.
V novem tisočletju je Baezova še naprej podpirala različne humanitarne in mirovne pobude. Sodelovala je v kampanjah za pomoč žrtvam orkana Katrina, podpirala gibanje Occupy Wall Street in se zavzemala za pravice LGBTQ+ skupnosti. Njena neomajna zavezanost človekovim pravicam in socialni pravičnosti ji je prinesla spoštovanje in občudovanje po vsem svetu.
Jaz sem hrušč
»Nisem svetnica, jaz sem hrušč,« je v svoj dnevnik zapisala trinajstletna Joan, namigujoč na neskladje med svojim zunanjim in notranjim življenjem. Dokumentarec, ki ni niti običajna biografija niti klasičen koncertni film, spremlja »kraljico folka« na poslovilni turneji leta 2018 ter oživlja njeno preteklost z brskanjem po bogatem osebnem arhivu: družinskih filmih, najstniških dnevnikih in risbah, posnetkih psihoterapij ter zvočnih pismih. Joan Baez je zaslovela pri osemnajstih (»bila sem pravi glas v pravem trenutku«), pri enaindvajsetih se je znašla na naslovnici revije TIME, imela je kratko, a intenzivno romanco z mladim Bobom Dylanom (»mislim, da mi je zlomil srce«) in kot glasna zagovornica državljanskih pravic korakala ob Martinu Luthru Kingu … Izvemo pa tudi, da je bila v otroštvu pogosto tarča rasizma (njen oče je bil Mehičan), da se je od malega borila z anksioznostjo in da jo je vse življenje spremljala globoko zakopana otroška travma.
Novinar
,_March_2016_(cropped).jpg){kind=link}
