Zvok svobode: »Božji otroci niso naprodaj« (OCENA FILMA)

Zvok svobode je film, ki temelji na resničnih dogodkih. Je film o ugrabitvah in preprodaji otrok, ki je na ramenih velikega uspeha v ZDA prispel tudi v Slovenijo in druge države. Film o Timu Ballardu in njegovem aktivizmu proti preprodaji otrok je na ameriških tleh sicer naletel na kritike, s katerimi se sooča tudi Ballard sam, saj so ga oklicali za romantiziranje tistega, kar želi ustaviti. Kako je film, ki predstavi kruto realnost našega sveta, postal povezan s teorijo zarote imenovano Qanon in ali je to pomembno pri ogledu in sporočilu?

Zvok svobode je film o preprodaji otrok

V filmu je Tim Ballard agent HSI, agencije za državno varnost v Kaliforniji. Njegovo delo je lovljenje pedofilov, predvsem tistih, ki si lastijo in distributirajo otroško pornografijo. Ko aretira Ernsta Oshinskyja, se v sklopu svoje službe začne pretvarjati, da je tudi sam pedofil, z željo, da si pridobi njegovo zaupanje. Ko si le pridobi zaupanje Oshinskyja, se dokoplje do informacij, s katerimi na ameriško-mehiški meji nato aretira Earla Buchanana, ki je kupil osemletnega Miguela. Mali Miguel Timu pove, da je nekje tudi njegova sestra. Tim poskrbi, da se Miguel vrne domov k očetu Robertu, pred tem pa mu Miguel podari ogrlico sv. Timoteja, ki mu jo je zaupala sestra Rocio. Tim začne iskati Rocío in iskanje ga pripelje do Cartagene v Kolumbiji.

Dejstvo, da sta se politična pola v ZDA v letu 2023 prepirala že zaradi knjig v knjižnicah, marketingu pivske znamke in zdaj filma, lahko stoji samo pri sebi in je lahko del zgodovinskih arhivov. Le nekaj klikov bo potrebnih, da je jasno, da se je »Hollywood« od filma distanciral skoraj toliko kot od Kristusovega pasijona pred leti – pri obeh sodelujeta Jim Caveziel in Mel Gibson. Pozornost sporočilu filma so ukradle povezave s teorijami zarote, politično pripadnostjo in še in še. Mnogi strokovnjaki so mnenja, da film s svojo željo po ukinitvi preprodaje otrok ustvari obraten učinek. Spet drugi so mnenja, da filmu provokativno uspe sporočati, kaj se dogaja v svetu.

Debate o samem filmu so uničile sporočilo

Film Zvok svobode je povprečen oziroma bolje rečeno primeren svojemu 14-milijonskemu proračunu. Nikakor ne gre za akcijski film, kot se ga pogosto napačno oglašuje, temveč za kriminalno dramo, ki ji je treba priznati nekaj reči. Prvič, Jim Caveziel še vedno zna, čeprav se vse od svojega globokega vstopa v krščanstvo ne pojavlja več v mega produkcijah. Drugič, glasbena podlaga, predvsem glavna melodija, ponudi srhljivo atmosfero, ki gledalcu ne pusti dihati. Tretjič, tematike otroške preprodaje se loteva pazljivo in varno.

Z izjemo resnične sekvence na začetku, ki uporabi posnetke kraje otrok s celega sveta in predvsem sredi belega dneva, vidimo le odzive na situacijo. Tako bi lahko filmu dejansko očitali simpatiziranje s tematiko, podobno kot se je z očitki soočal Netflixov Dahmer o istoimenskem morilcu, a se to ne zgodi.

Nič v filmu ne daje vedeti, da se želi film politično opredeliti. Če pa poznamo ameriško družbo zadnjih let, bodo besede o bogu in satanističnih kanibalih, ki vodijo svet iz ozadja, sprožile svoje pogovore. In bralcu, ki bi ga zanimale kontroverznosti, ki spremljajo film, svetujem skok v morje tega oceana brez konca. Bi film drugače gledali, če bi lik Tima Ballarda namesto »Božji otroci niso naprodaj« rekel »Otroci niso naprodaj«? Morda.

Zvok svobode, film s sporočilom, ki vleče iz povprečnosti

Zvok svobode je proračunu primeren film, ki si ga bo zapomnil vsak gledalec, saj gre za težak film z močnim sporočilom. V letu 2023 je izšlo kar nekaj veliko boljših filmov, če jih gledamo kot film oz. izdelek, a če jih gledamo kot pomemben film na podlagi sporočila, potem Zvok svobode nima konkurence. Verjetno gre za enega bolj pomembnih filmov zadnjih letih, a se bo to porazgubilo zaradi debat, ki spremljajo film, ustvarjalce in tematiko. Vsekakor priporočamo ogled, saj vseh gledalcev pač ne zanima, če sta film promovirala Ben Shapiro ali pa Rachel Ziegler. 

Žiga Kastelic

Urednik portala Student.si