Odkar je Disney prevzel franšizo, smo v treh letih prejeli že kar štiri filme iz galaksije daleč proč. Vojna zvezd se pač prodaja in treba jo je izmolsti do zadnjega centa. Na žalost je pri zadnjem kvaliteta začela upadati in Solo nas je pustil malo razočarane in z grenkim priokusom.
Film Solo je drugi v vrsti Zgodb vojne zvezd, ki se uvršča med epizode is trilogij. Prvi je bil Rogue One, ki je govoril o tem kako so Uporniki prišli do načrtov Imperialne Zvezde smrti v IV. epizodi sage. Imeli so lažje delo, saj so nam predstavili nove like, ki jih prej nismo poznali in izdelek je bil na koncu zelo dober. Pri Solu, pa nastane težava, saj moraš posneti film po enem najboljših in prepričljivih likov Harrisona Forda, ki nas spremlja in živi z nami že 40 let. Alden Ehrenreich je imel pred seboj nemogočo nalogo. Sicer se je dobro izakazal, v lik dodal nekaj svojega, a Fordovega šarma, karizme, sarkazma in egoizma, ki smo ga vajeni, trenutno pač ne premore. Če smo pošteni tudi kak drugi igralec ne.
Ron Howard, ki je prevzel režijo nekje na polovici snemanja, ko sta odpoved dobila Phil Lord in Christopher Miller, tokrat ni pustil kakega svojega unikatnega pečata, ampak je šel po neki preverjeni in varni metodi, ki pa je brez presežkov. Popelje nas na meglen in temačen planet Correlia, kjer spoznamo mladega Sola, ki se bori za preživetje, se uči dirkanja in letenja in sanjari o svoji vesoljski ladji. S svojim dekletom Qi’ro, ki jo igra lepa Emilia Clarke, ki pa je veliko bolj zanimiva, ko je obkrožena z zmaji. Ko se jima ponesreči pobeg s planeta in mora pustiti Qi’ro za seboj, se pridruži Imperiju kot vojak. Kar je čudno, saj v prejšnjih filmih tega delo nismo nikoli slišali.
V vojski spozna tudi svojega neločljivega prijatelja Chewbacco, s katerim pobegneta Imperiju in se pridružita bandi tatov pod vodstvom Woodya Harrelsona.
Skupinica opravlja misijo za mafijskega šefa Drydena Vossa, ki ga upodobi Paul Bettany. Precej leno napisan zlobec, ki ga boste pozabili, ko boste prišli iz kina do parkirišča. Na srečo se za pomoč obrnejo na Landa Calrissiana, ki ga je vrhunsko upodobil Donald Glover. Šarmantni in karizmatični Casanova, točno tak kot Lando tudi je. Glover se je odlično znašel kot spletkarski kvartopirec s stilom za oblačenje in res imamo občutek, kot bi gledali mlajšega Billya Dee Williamsa. Škoda, ker ga niso več uporabili in razvili njegove zgodbe in lika. Upajmo, da ga v prihodnjih filmih še vidimo.
Druga svetla točka filma je Landova pomočnica L3-37, humoren feminističen ženski droid, ki se bori za pravice in status svojih so-robotov in je svež dodatek k že velikemu številu interesantnih droidov v franšizi. Glas ji je odlično posodila Phoebe Waller-Bridge.
Četudi je zgodba na trenutke dolgočasna in brez prave niti, je nekaj akcijskih sekvenc zelo dobrih. Sem bi postavili rop vlaka in pa bitko Imperija v jarkih, ki precej spominja na eno iz prve svetovne vojne le, da imamo namesto bajonetov blasterje.
Film popiha na duše fanov z meta referencami iz originalne trilogije. Tako izvemo kako je prišel do svojega Milenijskega Falcona, zakaj Han strelja prvi, kako je opravil znameniti ‘Kessel Run’ v dvanajstih parsekih, kje je dobil svoj modificirani blaster in povsem nepotrebno izvemo tudi izvor Hanovega priimka.
Konec je presenetljiv in obeta nadaljevanje. Tako, da si v prihodnjih letih obetamo še več dogodivščin Hana in Chewbacce. Kdo ve, mogoče nam predstavijo tudi Bobba Fetta ali Jabbo, ki je tukaj le bežno omenjen.
Film se vrti v Cineplexxovih kinih od 24.5. dalje.
AK
Novinar
