Generacija, v katero spadam, bi se lahko strinjala, da je Šogun najljubša knjiga in serija njihovih staršev. Vsaj pri meni je bilo tako, saj sem lahko že v otroštvu prebral oba izvoda Šoguna, ki sta v prevodu Dušana Dolinarja leta 1981 izšla pri Cankarjevi založbi. Kot mnogi filmi in knjige, tudi Šogun spada med tiste, ki sem jih vzljubil zaradi očeta in kot tak drži svoj nostalgični sloves v življenju. In prekrasno je, ko uspe serija poustvariti vse, kar je krasilo knjigo in v gledalcu vzbuditi občutek domačnosti, čeprav to predelavo gledamo prvič. Brez dvoma, četudi smo v tem trenutku na polovici miniserije, je Šogun odkritje leta in ena najboljših miniserij našega časa.
Šogun: od knjige Jamesa Clavella do serije s Chamberlainom in Mifunejem do predelave s Sanado
Leta 1975 je avtor James Clavell skozi oči anjina, angleškega mornarja Johna Blackthorna, prikazal vzpon daimja Toranage na vrh šogunata sredi obdobja Sengoku tik pred bitko za Sekigaharo. Zgodba temelji na resničnih zgodbi Williama Adamsa, ki je leta 1600 kot prvi Anglež dosegel obale Japonske. Seveda je med resničnimi dogodki ter zgodbo knjige kar nekaj razlik, a bralci so bili navdušeni. Knjiga je hitro postala svetovni hit in bila do leta 1990 prodana v več kot 15 milijonov izvodih. Že izvoda z moje police pričata o nakladi 4000 izvodov, kar zagotovo ni malo. Kot Sever in Jug, Vzhodno od raja in mnoge druge, je tudi Šogun knjiga, ki jo je imelo oz. jo ima skoraj vsako gospodinjstvo še danes.
K tej priljubljenosti je še kako pomagala miniserija, ki je bila premierno predvajana leta 1980. Takrat so bili v glavnih vlogah Richard Chamberlain, Toshiro Mifune in Yoko Shimada. S takratnim visokim proračunom za miniserijo je svet prejel nekaj najboljšega, kar so imeli čast predvajat mali ekrani, in zgodba se je več kot očitno ponovila skoraj pol stoletja kasneje.
Šogun, predelava studia FX, ki je trajala leta
O čem že govori zgodba Šoguna? Sledimo trem glavnim likom. Ko John Blacthorne (Cosmo Jarvis), angleški mornar, s svojo ladjo doživi brodolom, se znajde na obalah Japonske. Dežela z njim nepoznano kulturo ga bo dodobra spremenila. V istem času se daimjo Toranaga (Hiroyuki Sanada) na političnem odru in bojišču spopada s svojimi nasprotniki. Trio glavnih likov pa dopolnjuje še Mariko, neprecenljiva članica Toranaginega dvora, ki prevaja vse, kar izreče Blackthorne oziroma anjin. Kako bo dokazala svojo vrednost, ko pa se njenega družinskega imena drži nečastje.
Ustvarjanje nove serije je trajalo kar nekaj let. Eden najbolj zanimivih trenutkov je bil snemalni dan leta 2019, ko so vsi skupaj ugotovili, da produkcija ni na želeni ravni, a so posneli nekaj kadrov, da je lahko FX obdržal pravice do predelave. Že tako je bila serija najdražja produkcija pri studiu, ki nam je v zadnjih letih prinesel serije, kot so Kaj počnemo v mraku? (What We Do in the Shadows), Atlanta, The Bear, Sinovi anarhije (Sons of Anarchy) in druge.
Z lanskim Comic-Conom smo ugotovili, da gre zares, saj je bilo promocije vse več. Novembra je internet prežel napovednik, polminutni odsek pa je bil prikazan celo na ameriškem SuperBowlu, kar je pomenilo, da je FX pripravljen odšteti še višje denarce za prihajajočo serijo. In zdelo se je, da je serija ujela pravi čas, če bi le bila odlična. Svet videoiger je prežela Ghost of Tsushima, animacijo pa Netflixov hit Blue Eye Samurai. In sledil je konec februarja 2024. Po mnogih letih je serija s 27. februarjem končno doživela svojo premiero, tokrat z dvema epizodama. Naslednjih osem bo izhajalo na tedenski ravni, z zaključno epizodo 23. aprila.
Hiroyuki Sanada, japonski velemojster in producent serije
Ustvarjalca serije sta zakonca Justin Marks (Knjiga o Džungli, Top Gun: Maverick) in Rachel Kondo, pri čemur si serija veliko deli s prej omenjenim Netflixovim hitom. Število sodelujočih pa je težje določiti zaradi dolgo trajajoče produkcije, a v ospredju je japonski velemojster Hiroyuki Sanada, ki je poleg glavne vloge v seriji prevzel tudi funkcijo producenta – prvič v karieri. Če je kdaj imela beseda avtentičnost svoj pomen, ga ima pri Šogunu. Jasno je, da gre za visoko proračunsko serijo, a to nam v zadnjih letih zaradi Amazonovih serij Prstani moči (Rings of Power) in Kolo časa (Wheel of Time) ne pomeni veliko. K sreči je Zmajeva hiša (House of the Dragon) dokazala nekaj, One Piece pa nekaj drugega – še se da.
Toranaga je Hiroyuki Sanada, za katerega se zdi, da je našel najbolj pomembno vlogo kariere. Najboljšo vlogo svoje kariere zagotov spiše Cosmo Jarvis kot John Blackthorne, ki smo ga v preteklosti videli v filmih Lady Macbeth in Prepričevanje (Persusasion), ki sta dve plati kakovosti. Trojico glavnine pa zaključuje Mariko, ki jo je upodobila Anna Sawai, eno od odkritij leta, ki smo jo gledali v seriji Monarch: Zapuščina pošasti. V igralski zasedbi je še mnogo prepoznavnih obrazov, med katerimi so zagotovo Tadanobu Asano, Takehiro Hira, Fumi Nikaido in Tommy Bastow.
Šogun, serija, ki je več kot vredna ogleda
Ob vseh hvalospevih o seriji bi se za trenutek osredotočili še na glasbeno podlago, ki so jo ustvarili Atticus Ross, Leopold Ross in Nick Chuba. Njen največji adut je, da je del izjemne serije, v kateri ustvarja atmosferičen ambient, a sama po sebi ne stoji med najboljšimi zadnjih let. Še ta kritika se zdi povsem zgrešena, ker ni dosežena raven, ki jo dosega Ramin Djawadi in z njo razvaja že desetletje.
Kot je svet pred skoraj petnajstimi leti zajela Igra prestolov. Ali lahko serija prejme še boljšo pohvalo? Zagotovo, še posebej, če nisi ljubitelj serije po knjigah Georga R.R. Martina, a se bi pri tem zavedal primeža, v katerem je bila pop kultura do tistega klavrnega padca pri zaključku, ko je zmanjkalo knjig. Ko je govora o predelavah knjižnih predlog, se Šogun brez pomisleka uvrsti k samemu vrhu najboljših.
Več o seriji pa po njenem zaključku.
Urednik portala Student.si
