Šepet metulja je film ustvarjalcev, ki so nam pred leti predstavili Vlogo za Emo. Slovenski film, ki predstavi sprejemanje drugačnosti skozi zgodbo o 17-letnem avtistu Janu. Ekipa je ustvarila film s sporočilom, ki je tako močno, da precej enostavno pomete s težavami, ki jih ima sama zgodba. Kaj je v resnici Šepet metulja?
Šepet metulja je film, ki nam predstavi zgodbo o Janu, 17-letnemu navdušencu mehatronike, ki je tudi avtist. Pridruži se novi šoli, novem razredu, ki za podelitev štipendije v mednarodnem podjetju tekmuje v razvoju programske opreme sodobnega prezračevalnega sistema s pogonom na umetno inteligenco. Ta razred vodi neizprosen profesor Frenk (Mitja Ritlop), ki ni naklonjen posebnim potrebam učencev in hodi po robu s svojimi metodami učenja. Ali bo Jan uspel premagati ovire na poti in kako se bo nanj privadila okolica?
Šepet metulja stereotipne težave slovenskih filmov obrne na glavo
Šepet metulja je slovenski film, ki na glavo obrne vse stereotipe, ki žal še vedno prevevajo mnenje o slovenski filmski industriji. Ima zavidanja vredno produkcijo, kakovostne igralske predstave ter čudovito in jasno sporočilo. Z najbolj kritičnim očesom bi se lahko vprašali, če je to dovolj, da prezremo težave v zgodbi? Odvisno od gledalca, kar je lep izgovor za film, kjer je glavni namen pravzaprav pogovor o sprejemanju drugačnosti. Sporočilo bo prekrilo kakršno koli kritiko bi lahko imel do gledalca, kar je več, kot bi si želeli mnogi filmski ustvarjalci.
In seveda vse to ni trditev, da ima Šepet metulja katastrofalno zgodbo oz. scenarij, ker ni tako hudo. Gre le za tezo, da bi lahko postal najboljši mladinski film v zgodovini Slovenije, če bi bila zgodba še nekoliko izpiljena.
Ker se zavedamo stanja v slovenski filmski industriji, lahko to vsaj nekoliko prezremo z zavedanjem, da bo film naredil ogromno dobrega v slovenski družbi. Nekaj nejasnih odločitev, napačnega sosledja dogodkov in raztresenost prizorov v zadnji tretjini film preprosto spusti v očeh nekoga, ki mu je za te reči mar. Če slovenski filmi v zadnjih letih ne bi tako napredovali, kot so, bi mu to verjetno še odpustili brez omembe. Povišanje standardov lahko še dodatno zviša kakovost. Le tako lahko filmski svet Slovenije napreduje.
Igralska zasedba in tehnični vidik, poleg sporočila veliki odrešilni bilki
In zdaj, ko smo zaključili s slabim delom recenzije, nadaljujmo z dobrim mnenjem. Igralska zasedba Šepeta metulja je vsekakor svetla točka celotnega filma. Ali Ogrizek, Lara Kolar in Elyes Samba imajo svetlo prihodnost, če se odločijo za pot v filmskem svetu. Za ekstravagantno vlogo Iztoka Gartnerja mogoče res ni besed v slovenskem slovarju, se pa najdejo za profesorja Frenka, pri katerem je Mitja Ritlop več kot uspešno opravil podano nalogo. O pomenu vloge profesorja nam je nekaj razkril tudi v pogovoru pred premiero filma.
Tehnični vidik filma je vsekakor tisti, ki si zasluži vse pohvale. Zna biti, da gre za najlepše posnet film, ki je prirejen nekoliko modernejšemu filmskemu gledalcu. Tu si lahko režiser Alen Pavšar z ekipo odpre steklenico penine in proslavi.
Kot pravi Jan v filmu, v ljudeh vidi dobro. Tako bo tudi velika, velika večina gledalcev v filmu videla le dobre reči, ker gre za enega tistih izdelkov, ki ni ravno namenjen neki natančni analizi. Namenjen je deljenju sporočila, sprejemanju drugačnosti in družbenem vplivu na posameznika.
Šepet metulja s sporočilom in namenom prekrije težave v zgodbi
Na koncu koncev je Šepet metulja film s tako močnim sporočilom in kakovostnim videzom, da lahko prekrije pomanjkljivo zgodbo. Slovenski mladinski filmi so lahko kakovostni in izvrstni, kar Šepet metulja prikaže v svojih najmočnejših trenutkih. Ustvarjeni so za predajanje sporočila vsem generacijam, kar ustvarjalcem tokrat kar nekoliko pionirsko uspe. Kdor se zaveda težav s katerimi se spopada slovenska filmska industrija bo verjetno lahko prezrl nekaj težavic in se uzrl v prihodnost. Če se bo upoštevalo sporočila filma in knjige Šepet metulja, potem je prihodnost boljša in svetlejša. To je bil tudi cilj ustvarjalcev.
Urednik portala Student.si
