Rye Lane je prvenec britanske režiserske Raine Allen-Miller, za katerega sta scenarij spisala Nathan Bryon in Tom Melia. Svoj naslov je romantična komična drama dobila po istoimenski lokaciji na jugu Londona. Ko se Dom (David Jonsson) in Yas (Vivian Oparah) spoznata, skupaj preživita čudovit dan.
Rom-com za novo generacijo in zimzeleni film znotraj žanra
Novejša generacija nima prav veliko romantičnih komedij oziroma rom-comov, ki bi si lahko že zdaj privoščili status legendarnega. Tega statusa se najbolj konkretno dotika Ta nora ljubezen (Crazy, Stupid, Love) iz leta 2011, a je prav datum filma tisto, kar bode v oči. V oči pa si lahko mečemo le pesek, če bi pri romantičnih filmih zadnjih let sploh pomislili na 50 odtenkov sive, 365 dni, Vsem fantom, ki sem jih ljubila ali celo Kissing Booth. To so filmi oziroma filmske serije, ki so v zadnjih letih znotraj žanra ljubezni poželi največ pozornosti. Tu je seveda še Dežela La La, ki je ena (filmsko) najbolj uspešnih ljubezenskih zgodb na filmu, a ga kot komedije ne gre opisati – prvi erotični omembi sta verjetno bolj smešni, kot marsikaj drugega. Ampak obdobja od 1998 do 2011 ne bo možno ponoviti, saj je videti, kot da je jezero navdiha v tem žanru poniknilo. Z občasno romantično komedijo, ki je v najboljšem primeru zgolj OK, se je žanr ljubezenskih filmov preobrazil v brezsmiselno erotiko in nekaj izvrstnih ljubezenskih dram. Ampak tu je Rye Lane, ki si zasluži mesto med najboljšimi romantičnimi komedijami vseh časov.
Dom in Yas, izogib melanholijo in skok v nerodno dinamiko
Doma spoznamo, ko na stranišču objokuje razpad šestletne zveze z Gio, ki ga je prevarala in zapustila zaradi njegovega najboljšega prijatelja Erica. Preseliti se je moral k staršem, zanimajo ga le služba in igrice, njegovo depresivno stanje pa načenja njegovo zdravje. Na razstavi njegovega kolega spozna Yas, ki je prav tako zaključila razmerje s pretencioznim umetnikom. Začne se njun sprehod po Londonu, gledalci pa smo prepuščeni pravemu malemu čudežu tega režijskega prvenca.
Kemija glavnih igralcev je avtentična, pristna in nikoli prisilna. Hiter in rafalski dialog znotraj scenarij dovoljuje obema, da razkrijeta svoje adute in naklonjenost drugemu ter življenju samemu. Zaradi precej poznane premise hitro začutimo kemijo, šarm in empatijo do glavnega dvojca, Ko se smejita, se smejimo z njimi, saj humor – ponovno – ni prisiljen, temveč povsem naraven. Poznaš tisti občutek, ko spoznaš osebo, se z njo instantno povežeš, za pogovor pa si želiš, da bi trajal večno? Točno to je ta britanski biser. Nekakšna komična in novodobna mešanica filmov Preden greš (Before We Go, 2014) in Pred zoro (Before Sunrise, 1995).
Barvit, dinamičen in živahen film, ki oživi svet romantičnih komedij
Rye Lane je živahen, dinamičen in na trenutke kričeč film, ko govorimo o barvah, kostumih, scenografiji in glasbeni podlagi. Kultura (južnega) Londona je prirejena za barvitost filma, a se uporaba pesmi Salt-N-Pepa ter Stormzyja poklopi v tej celoti. Barve, barve in barve. V poplavi sivih filmov, ki uporabljajo le eno ali dve barvi (pogosto oranžna in modra), so si tu ustvarjalci dali duška. Tako ustvarjen London na nek način spominja na Brooklyn, ki ga je Spike Lee pogosto uporabil v svojih filmih iz devetdesetih.
Skoraj psihedelični potep po Londonu ni nikoli prenasičen z barvami, a se uporaba umetnosti, oblek in vsakdanjih lokacij zdi kot nekaj najbolj svežega, kar ima filmska industrija ta trenutek na voljo. K temu pripomorejo še širokokotni prizori s kamero in občasna uporaba fish-eye leče, ki nam dajo jasno vedeti, da se navkljub prelepi okolici, naša pozornost usmeri v glavni dvojec. Režiserka je jasno povedala, da je navdih za stil prizorov dobila iz britanskega sitcoma Peep Show, kinematograf Olan Collardy je tak prizor poimenoval kar Peep Shot.
Ne glede na izgled filma, se vedno vračamo k talentu glavnih dveh igralcev. Vivian Oparah in David Jonsson sta karizmatična, nežna in nadvse smešna že s svojimi obraznimi potezami ter mimiko telesa. Vse se zdi izjemno načrtovano, saj ima vsak pogled svoj trenutek in vsak premik svoj tempo, a je hkrati povsem avtentično in naravno. Njuni propadli razmerji sta vpogled v današnjo generacijo, vse skupaj pa ni omejeno le na ta trenutek, kar film in zgodbo ustvari popolnoma zimzeleno. Film ni postavljen v časovni okvir, glavna lika pa nista le šahovski figuri za romantični zaključek. Hitro ju zgodba postavi v ospredje in se iz njiju, njune preteklosti, ne posmehuje. Jemlje ju resno in jima prepusti življenje izven razmerja z drug drugim in z drugimi.
Da smo po izjemnem prvencu Charlotte Wells Po Soncu (Aftersun), v manj kot pol leta doživeli še en izjemen, a žanrsko različen, debi britanske režiserke Raine Allen-Miller, je fantastično!
Rye Lane, skriti hit leta 2023
Rye Lane je svežina v žanru romantične komedije. Z obstoječo formulo se poigra do te ravni, da vnese novo življenje, dinamiko in tempo v že davno zapadli žanr. Vizualna poslastica za filmofile, neskončni vodnjak romantike in humorja ter tisti vsakdanji občutek nerodnosti pri soočanju z življenjem. Zdi se ti, kot da dogodke že poznaš, zato se ti zdijo domači in pristni. Ko film deluje kot celota in je podrejen prikazu nastanka nove ljubezni, se to opazi in občuti. Rye Lane je film, ki si ga bomo zapomnili. Unikat.
Urednik portala Student.si
