Kaj dobimo, če združimo rom-com mojstra, primerno knjigo in Netflix? V najslabšem primeru sproščen večer ob ogledu filma, a zna se zgoditi, da bo ta prinesel nekaj več. In če sta v zadnjem času na pretočniku Prime razočarala filma Picture This in v hujši meri You’re Cordially Invited z Willom Ferrellom in Reese Witherspoon, je Netflixova romantična komedija Živi svoje sanje (The Life List) spomin na obdobje, ko je bilo takih filmov na pretek.
Pokojna mama ti ukaže, da sledi seznamu, ki si ga napisala pri trinajstih
Alex Rose (Sofia Carson) na zabavi njena mati Elizabeth (Connie Britton) pove, da se je njen rak vrnil in metastaziral. Elizabeth se boji, da se Alex zaradi obveznosti uvaja v življenje, ki se od nje pričakuje in ne tisto, ki si ga je želela. Mamina oporoka razkrije, da Alex nima več službe pri družinskem podjetju Rose Cosmetics, njena svakinja pa postane izvršna direktorica. Hiša bo eno leto ostala na trgu, tako da jim je za zdaj na voljo. Vsak dobi svoj delček, le Alexino dedovanje bo razkrito po izpolnitvi zadanih nalog.
Ko je Alex sama, gleda mamino video nalogo. V njej svoji hčerki pove, naj sledi življenjskemu seznamu, ki ga je napisala pri trinajstih letih. Ko bo opravila naloge, bo njena dediščina odklenjena. Mladi odvetnik Brad Ackerman (Kyle Allen), izvršitelj oporoke, bo preveril, kdaj je posamezna naloga opravljena, nato pa ji dal naslednji video.
Vrnitev romantične komedije ali naključje?
Film v segmentih spominja na osnovne ideje filmov Preden se stegneva (The Bucket List, 2007), Slovo (The Farewell, 2019) in Jaz, Earl in umirajoče dekle (Me, Earl and the Dying Girl, 2015). V iskanju svojega poslanstva na planetu spominja celo na Jej, moli, ljubi (Eat, Pray, Love, 2009). Kljub podobnostim pa ima film mnogo več skupnega s klasično romantično komedijo, ki bi nam prišla na pamet. V spomin se prikrade Netflixov Purple Hearts, v katerem zaigra prav Sofia Carson.
Živi svoje sanje je režiral Adam Brooks, ki je v preteklosti občinstva navduševal s filmi Almost You (1985), Francoski poljub (French Kiss, 1995) in Bridget Jones: Na robu pameti (Bridget Jones: The Edge of Reason, 2004), a si film vseeno največ deli z njegovim Katera je prava (Definitely, Maybe, 2008), v katerem Ryan Reynolds svoji hčeri razlaga, zakaj sta se z njegovo mamo ločila.
Prisrčen film za večerni odklop s tistim ‘nekaj več’
Ko se film prepusti eni tematiki, najde svojo močno točko. Manjša težava je v tem, da gre za mešanico tematik o izgubi starša, soočanju z izgubo, družinskimi razmerji, smislu življenja in ljubezni oziroma iskanju pravega. Še vedno ima skozi vse to dovolj šarma in srca, da je prijeten ogled, ko bi si zaželeli prisrčnega filma.
Netflix je našel svoj obraz romantičnih komedij v Sofii Carson, ki ji ta vloga pristaja bolje kot tista v Purple Hearts, a še vedno ne dosega protagonistk prej omenjenih filmov. Kljub temu je njena kemija s Kylom Allenom in odnos s fiktivno mamo, sicer izvrstno Connie Britton, je tisto, kar film postavi stopničko višje od mnogih drugih naslovov v tem žanru, ki smo jih priče v zadnjih letih.
Urednik portala Student.si
