Ženska kralj je zgodovinski film režiserke Gine Prince-Bythewood, ki je poznana predvsem po filmih Ljubezen in košarka (Love & Basketball, 2000) in The Old Guard (2020). Zgodba o ženski bojevniški enoti Agojie iz kraljestva Dahomej. Gre za enega tistih filmov, ki bi bil glede na videno lahko legendaren, če bi se le bolj držal dejstev in zgodovine.
Kraljestvo Dahomej in enota Agojie v povsem napačni podobi
Nanisca (Viola Davis) je generalka ženske vojaške enote Agojie v kraljestvu Dahomej na zahodu Afrike. Nawi (Thuso Mbedu) je rekrutirana v enoto, ki se bo borila za svojo deželo proti sovražnikom, ki so zasužnjili njihovo ljudstvo. Že sam opis filma vsebuje kar nekaj netočnih podatkov. Celoten film ima prav toliko zgodovinskih dejstev, kot jih je imel Pogumno srce (Braveheart) iz leta 1995. Ampak Ženska kralj je v tej obliki prišel ob povsem nepravem času. Ko se cela filmska industrija trudi, da bi publiki prikazala filme z močnimi ženskimi vlogami in morebiti tudi takimi, ki niso ravno bele rase, je nekomu na pamet (verjetno bolj na misel) priletela ideja o afriški zgodovini. Imeli so malo morje navdihujočih zgodb, odločili pa so se za predelavo zgodbe, ki je pravo nasprotje tega, ko govorimo o afriško-ameriški zgodovini.
Hollywood je bil v zadnjih letih že večkrat obtožen wokizma in pokroviteljstva manjšinam v ZDA. Zgodbe afriške zgodovine bi jim lahko zagotovile najbolj naraven in logičen korak k temu, da posvetijo nekaj luči na perečo tematiko, novim generacijam predstavijo napake človeštva in jih navdihne s prečudovitimi zgodbami. Ampak zgodba se je zapletla, ko so se odločili za temnopolto Šparto, kraljestvo Dahomej in zgodovino spisali povsem po svoje. Če si želiš izvedeti več o kraljestvu Dahomej, si izposodi kakšno knjigo o afriški zgodovini ali pa prebrskaj internet. S filmom Ženska kralj zgodovinskih dejstev ne boš izvedel. In če se ponovno naslonim na primerjavo s filmom Mela Gibsona, ki je nagrade pobiral kot za šalo, zgodovinska netočnost še ne pomeni katastrofalno slabega filma.
Fascinanten prikaz izjemne ekipe in slabe ideje
Ženska kralj ima kar nekaj sreče, saj gre za zelo gledljiv film s čudovitimi igralskimi predstavami in lepoto Afrike. Vojaška enota, ki je bila eden od navdihov za Dora Milaje iz Črnega panterja, blesti v vseh pogledih. Akcijski prizori so atraktivni in napeti, vse pa sloni na igralskih predstavah treh izjemnih igralk. Viola Davis je Viola Davis na vrhuncu svoje moči. S surovo prezenco in igro je brez dvoma ena najboljših vlog tega leta prav njena generalka Nanisca. Lashana Lynch poskrbi za najbolj prepričljivo vlogo v svoji karieri, enako pa je z Thuso Mbedu, ki je novo odkrita zvezda. V filmu nastopijo še Hero Fiennes Tiffin (Prvič), Jordan Bolger (The 100), Sheila Atim (Doktor Strange) in John Boyega. Zanimivo je, da zgodba skoraj v celoti stagnira, ko je na ekranu moški lik.
Režiserka Gina Prince-Bythewood je posnela svoj najboljši film v karieri, brez dvoma tudi najlepšega. Pri tem ji je pomagala kinematografinja Polly Morgan, ki je nazadnje navdušila s prizori v Tam, kjer pojejo raki (Where the Crawdads Sing, 2022). Za globlji vstop v afriško kulturo je poskrbel dvakratni nominiranec za oskarja Terence Blanchard, ki je obe prejel z glasbo za filma Spika Leeja.
Ženska kralj, lahko bi bila mojstrovina
Zdelo se je, da bi moral biti Ženska kralj premik v pravo in želeno smer, ampak ni. Sodeč po ekipi in ideji bi moral biti film, ki bi premaknil meje zmogljivosti v holivudski industriji, ampak ni. Zgodovino obrne na glavo in si s tem zapiše več minusov, kot če bi šlo za slab film. Ženska kralj pač ni slab film, nekje pa je šlo močno narobe – verjetno pri vrhu, ki nima stika s ciljnim občinstvom. Ženska kralj je vreden ogleda zaradi vsega razen prikaza zgodovine. Slednji je na tako mizerni ravni, da bo film kmalu potonil v pozabo. Upam le, da ne bo zapisal konca nadaljnjih projektov, ki bi jih lahko sprožil, če ne bi pogrnil na tej črti.
Urednik portala Student.si
