Zbornica je avtorski prvenec hrvaške režiserke in scenaristke Sonje Taraković, ki gledalca vpelje v mikrosistem kolektiva šolskih delavcev, natančneje ene izmed hrvaških osnovnih šol. Kot osrednji lik spremljamo mlado in zagnano pedagoginjo Anamarijo, ki bije bitko med delovanjem po svojih lastnih prepričanjih in globoko zarezanim konformizmom, ki mu je podrejen celoten šolski sistem.
Igraj svojo igro
Sprva se mu na veliko upira, svojo energijo podreja dobrobiti slehernega učenca, kar naj bi tudi bilo osnovno učiteljevo poslanstvo. Kaj kmalu, pa je potegnjena v vrzel tako osebnih, strokovnih kot politično obarvanih konfliktov, ki vladajo v zbornici. Spozna, da lahko navidezna prijaznost enega »izmed kolegov« kaj hitro postane »kamen spotike«. Vrhunec predstavlja spor s »staro gardo«, učiteljem zgodovine, ki na svojih urah učence uči »alternativne zgodovine«. Navkljub Anamarijinem ukrepanju pa je celoten izplen klavrn. Njegov »kožuh« ga ščiti še bolj kot severnega medveda, večina kolektiva, vključno z ravnateljico, pa si zatisne oči in pravi, da pač tako je, že od vedno.
Anamarija se počasi krha, precej tragično je tudi dejstvo, da podpore ni deležna niti v svoji družini (tako mož, kot starša), ki kar ne morejo razumeti, v čem zares tiči problem. Zakaj se že enkrat ne spraviš k sebi in začneš igrati “kot je prav”. Je novodobni Don Kihot, ki mora sprejeti poraz.
Izvrstna igralska zasedba
Igralska zasedba na čelu z Marino Redžepović, ki odlično odigra vlogo mlade pedagoginje Anamarije, dopolnjujejo ostali priznani hrvaški igralci, kot so Stojan Matavulj, v vlogi učitelja zgodovine, Nives Ivanković v vlogi ravnateljice, Filip Jurić, Sandra Lončarić in drugi.
Taraković ves čas gradi suspenz, z uporabo bližnjih posnetkov gledalec začuti stalno prisotno napetost, ki bi jo lahko rezal z nožem; po drugi strani pa enoličnost in ponavljajoči se vsakdan znotraj šolskega vsakdana. Klavstrofobično ozračje, kjer moraš neprestano hlastati za zrakom. K temu pridoda tudi izbor glasbe, hrvaški ponarodeli ljudski napevi in slike s podobnimi motivi, ki krasijo osnovnošolsko zbornico.
Film je bil predvajan na več mednarodnih festivalih (Karlovi Vari 2021, Cottbus 2021, Valencija 2021, Off Camera 2021, Seattle 2022, Zagreb 2021), posebej nagrajen je bil na 69. filmskem festivalu v Pulju, kjer je prejel kar 5 zlatih aren (tudi za najboljši film in režijo). V Sloveniji je bil premierno predvajan na filmskem festivalu Kino Otok – Isola Cinema, v rubriki Panorama pa se je predstavil tudi na zadnjem LIFF-u.
Univerzalna zgodba
Avtorski projekt, Taraković se poleg režije podpisuje tudi pod scenarij, je večplastna študija ženske, ki mora sprejeti poraz. Iti mimo svojih idealov, da sploh lahko preživi. Hkrati pa kaže na manipulativen svet, pravila igre, ki so onkraj bleščečih učnih načrtov in zdravega razuma. Divjina, kjer velja zakon močnejšega, empatija pa je mrtva črka na papirju, ki ne prenese realizacije gole definicije v praksi.
Realistični prikaz razmer v delovnem okolju, sistemu, ki je krut. Idealizem hitro povozi umazana igra, ki jo mora začeti igrati vsak, da lahko v njem preživi. Drugače te razmere povsem izčrpajo tako fizično, kot psihično. V ozir lahko vzamemo, da izbira šolskega okolja ni niti tako pomembna, podobno bi lahko opazovali v marsikateri delovni klimi.
Novinar
