Weird: Zgodba o Alu Yankovicu (Weird: The Al Yankovic Story) je komična biografija o življenju naslovnega glasbenika. Al Yankovic je ameriški pevec, ki je kariero zgradil na parodijah. Med najbolj slavnimi so seveda priredbe pesmi Bad (Fat), I Love Rock and Roll (I love Rocky Road), Beat It (Eat it) in Gangsta Paradise (Amish Paradise). Kaj sploh lahko pričakujemo od filma o največji parodiji glasbe?
Eden najbolj smešnih filmov zadnjih let
Že prve besede nam dajo vedeti, da bo vse skupaj parodija na njegovo kariero, biografske in glasbene filme. Čeprav tisti odločilen trenutek tega, da gre za jasno parodijo njegovega življenja, vidimo šele mnogo kasneje v filmu, je gledalcu hitro jasen namen pripovedovanja. Film prevzame stereotipe, ki jih lahko vidimo v večini biografskih in glasbenih filmih. Starši, ki ne verjamejo vanj mu jasno povejo, da naj spremeni svojo celotno osebnost. Ukazovalnemu očetu, ki od njega želi, da bi delal v »tovarni«, se upre tako, da harmoniko igra v omari. Prispodoba omare je večplastna, kot so večplastne torte, kar je del ene izmed pesmi njegove kariere. Pove mu, da bo postal najboljši harmonikaš v zelo specifičnem žanru glasbe.
Le nekaj prizorov kasneje ga brez kakršnega koli zadržka podprejo njegovi cimri, ko ga slišijo peti in igrati pesem o bolonjski salami. Skupaj posnamejo pesem v kopalnici, nato pa se mu pridružijo na prvem nastopu v rokovskem baru, kamor seveda ne spada. Ko se mu zaradi treme zatakne, se mu pridružijo na nastopu in navdušijo. Njegovemu vprašanju o tem, da ni vedel, da znajo igrati glasbila in peti, sledi odgovor, primeren filmu: »Očitno do zdaj ni bilo pomembno«. V publiki ga čaka nič hudega sluteči manadžer (Rainn Wilson) in njegov uspeh se začne.
Še tako slab poznavalec glasbenih zgodb bo našel primerjave z uspešnicami zadnjih let. Bohemian Rhapsody in Rocketman sta med najbolj očitnimi, zaradi klišejev pa se tkejo povezave z nič koliko biografijami. Te priskačejo na površje, ko v njegovo življenje vstopi Madonna (Evan Rachel Wood), katere glavna želja je, da priredi eno od njenih glasb. Alkohol, droge in gromozanski uspeh Weird Ala so že videne, vse do njegovega pogovora z Madonno v kavarnici pa film še vedno lahko pretenta koga od gledalcev. Po koncu tega prizora mora biti vsem jasno, da gre za parodijo.
Daniel Radcliffe glavni krivec za uspeh filma
Da je biografski film o Alu Yankovicu pravzaprav parodija na uspeh katerega koli glasbenika je nekaj najbolj logičnega. Režiser Eric Appel je skupaj z Alom spisal scenarij za film, vse to pa verjetno ne bi delovalo tako dobro, če ne bi imeli pravega igralca. Daniel Radcliffe je že davno presegel franšizo iz otroštva, a zaradi tistega občutka nedolžnosti, ki ga njegova pojava daje, je najboljša izbira za tako vlogo. Na prvem mestu gre za komedijo, ki je dejansko smešna. Humorističnih vložkov je dovolj, nikoli pa ne stopijo naproti resnim trenutkom, ki jih prav tako ne manjka. V vseh prizorih blesti Radcliffe in je brez dvoma glavna zvezda filma in pred tem razlog, da je film tak kot je. Evan Rachel Wood v vlogi Madonne uživa, kot že dolgo ne, kar je vidno v vsakem njenem trenutku.
Weird: Zgodba Ala Yankovica spada med najboljše komedije zadnjih let, po neki prismuknjeni strani pa k vrhu najboljših glasbenih biografij, čeprav to sploh ni. Opus »čudnega Ala« je zaključen tako, kot se je začel – s parodijo.
Urednik portala Student.si
