Leta 2018 je Spider-Man: Novi svet prinesel svežino in izjemno kakovost v svet animacije in superherojev. Zdaj, pet let kasneje, težko pričakovano nadaljevanje dokazuje, da je za dober, odličen, fantastičen film vredno čakati dlje časa.
Spider-Man: Novi svet nadaljuje zgodbo Milesa Moralesa
Pet let kasneje ponovno vstopimo v animirani svet, ki daje občutek, kot da smo vstopili v strip o našem najljubšem junaku. Miles Morales se vrača po oskarjevski animaciji, ki je širši javnosti predstavila njegov lik in nov stil animacije. Oboževalci so bili navdušeni, še vedno so, in šlo je za enega najbolj pričakovanih filmov leta 2023, vsekakor pa za najbolj pričakovani animirani film leta.
Šestnajst mesecev po dogodkih prvega filma se najprej posvetimo Gwen Stacy, njenemu razmerju z očetom, načelnikom, in spopadanjem z izgubo prijatelja Petra Parkerja. Kot smo že navajeni, preskočimo v drugo vesolje in se znajdemo v Brooklynu, na Zemlji-1610, pri Milesu in njegovih starših. Na dan, ko bi moral biti prisoten na evalvacije šolskega uspeha, prekriža pot z zlikovcem Spotom, ki mu pravi, da je za njegov nastanek kriv prav on. Po šestnajstih mesecih se usodi Milesa in Gwen ponovno prekrižata in začne se nova pustolovščina, še bolj odrasla in še bolj pomembna.
*v nadaljevanju sledijo rahli kvarniki o poteku zgodbe.
Še bolj noro, še bolj na poskok!
Za opis pri izpolnitvi pričakovanj si bom izposodil besede, ki jih je v enem od najbolj pričakovanih vrnitev v filmski zgodovini uporabil Han Solo: »Resnično je, vse.« Spider-Man: Potovanje skozi Spider-svet upraviči sleherno pričakovanje, nadgradi vzpostavljen svet, dodatno poglobi like in nastavi prostor za tretji film, ki bo zaključil trilogijo.
Verjetno bi morali film videti še nekajkrat, da bi posrkali vase vse namige na predhodne upodobitve lika. Tako film uporabi tudi trenutke iz vseh treh filmskih serij o Spider-Manu (trojica Maguire, Garfield in Holland), a ne tako, kot bi pričakovali. Multivesolje uporabi v svojo korist pri dokazovanju dejstva, da je lahko zajeto vse, kar smo kadarkoli in kjerkoli videli o Spider-Manu. Iz tega vidika je film fantastičen, hkrati pa lahko potrdimo, da tu ne gre za plehko metanje nostalgije v obraz ali postavljanje teh namigov pred pomen zgodbe.
Animacija, ki navdušuje in navdihuje
Prvi film je imel prednost v tem, da ni imel pričakovanj – postal je instantni hit, eden najboljših (animiranih) filmov vseh časov. Drugi del pa ima pričakovanja, ampak nekje v srcu so oboževalci pravilno čutili, da se lahko zaupa ustvarjalcem, ki so strast zlili na filmsko platno. To storijo ponovno in na trenutke je film lepši, kot je bil prvi. Vsako vesolje, ki ga obiščejo naši junaki, je ustvarjeno drugače, nasploh pa sta očarljiva »uporaba« impresionističnih vodnih barv in renesančni stil, navdihnjen po Da Vincijevih skicah. Animatorji so si dali duška, izpilili tehniko iz prvega filma in nadvse prisrčnega Mitchellovi proti strojem (Mitchell’s vs the Machines, 2021).
Spider-Man uporabi obodovski pečinovis, cliffhanger
Mladinska norost in svežina. Kar je veljalo pri prvem, velja tudi pri drugem, tako v smislu animacije, kot likov. Miles Morales (Shameik Moore) je najstnik, ukvarja se s svojo lastno identiteto in življenjskimi vprašanji. Obljuba, da bodo razširili, je bila izpolnjena. Tako je zdaj v ospredju še bolj Gwen Stacy (Hailee Steinfield) in trilogija je dobila jasni glavni vlogi, če nista bili jasni že prej.
V tem segmentu, globini likov oziroma neki rdeči niti njihove osebnosti, se film ne more posvetiti v vsej svoji celoti, saj gre za prvega od dveh delov. In tako se tudi konča.Žanrski mojstri pri podkastu OBOD temu pravijo pečinovis. Gre za tako imenovani cliffhanger, ki je hkrati pričakovan in nepričakovan. Znotraj igranega časa filma (140 minut) nam je kot gledalcem sicer jasno, da se bo film kmalu zaključil, a ne bi imeli nič proti, če bi gledali še enkratno dolžino oziroma kolikor bo trajalo nadaljevanje. Še posebej, ko film zaveso spusti bombastičnih petnajst minut zaključka.
»Le kaj smo storili,« se je vprašal hobit Bilbo v Smaugovi pušči, tik preden je ekran počrnel. »To je zgolj začetek,« pojasni Chani Paulu Atreidesu pri koncu Dune: Peščeni planet, tik preden ekran potemni. V svetu trilogij sta v svojem drugem filmu podobno storila še Gospodar prstanov in Vojna zvezd (5. epizoda). In če bo tretji film v svetu Spider-sveta sledil vzorcem takih filmov, potem ni strahu, le želja po še.
Spider-Man: Potovanje skozi Spider-svet ali padec v zaupanje
Spider-Man: Novi svet je izvrstna filmska izkušnja, ki nadgradi svet, vzpostavljen v predhodniku. Je Stolpa, Imperij vrača udarec, Smaugova pušča in Dune: Peščeni planet v svetu Spider-Mana. Konec filma je tisto, kar pojasni nekatere odločitve zgodbe, obenem pa nas povleče v pričakovanje. Ne gre za ceneni trik filmske industrije, temveč za povabilo. Spider-Man: Novi svet gledalca vabi, da mu zaupa in mu razkaže vse, kar zmorejo filmski, animacijski, superherojski svet. Mu že zaupaš?
Urednik portala Student.si
