Verjetno je že vsak vsaj delno seznanjen z dogodki leta 571, ki je leta 1972 strmoglavil visoko v Andih, ragbi ekipo in ostale preživele pa prepustil naravi in človeški želji po preživetju. Prav zato se je nadvse bizarno zdelo, ko se je v zadnjih dneh in tednih tu in tam pojavil kak komentar o filmu španskega režiserja J.A. Bayone. Ni šlo za debato o kakovosti, temveč za kratek komentar, če film Živi (Alive) iz leta 1993, ki ga je režiral Frank Marshall, res potrebuje predelavo. Pri tem seveda ni jasno, če gre za vrsto neslanih šal ali nepoznavanje dogodka, ki spada med največje človeške katastrofe v zgodovini. Eno od zaključnih sporočil filma je, da mora biti zgodba povedana. In trenutno je Society of the Snow verjetno najboljši in najbolj primeren prikaz katastrofe, ki se je zgodila leta 1972.
Let 571, ki je strmoglavil v Andih, zdaj z novim filmom
Let 571 iz Montevidea v Santiago ni dočakal svojega cilja, ko se je 13. oktobra 1972 odpravil na svoj let. Ko je zadel vrh enega od vršacev, je ostal le še sprednji del kabine, ki je zdrsnil po ledeniku skoraj kilometer nižje. Na letalu je bilo 45 potnikov, vključno s člani posadke, skozi leta pa se dogodek najpogosteje poveže z ragbi ekipo, ki je bila na letalu. Na več kot 3500 metrih nadmorske višine so skušali preživeli preprosto preživeti. To je njihova zgodba.
Ameriški film iz leta 1993 nikakor ni slab, saj gre za tematiko, ki jo je nemogoče upodobiti na filmskem platnu in zajeti vso grozo, ki se je zgodila. Dodatnih dvajset let zgodovinskih ugotovitev o dogodku pa je pomenilo, da si zgodba v očeh filmske industrije zasluži novo upodobitev.
In to nalogo je prevzel španski režiser J.A. Bayona, ki nam je v preteklosti prinesel filme Sirotišnica (The Orphanage, 2007), Sedem minut čez polnoč (A Monster Calls, 2016) in Jurski svet: Padlo kraljestvo (Jurassic World: Fallen Kingdom, 2018), a pri tem filmu je najbolj pomembna vez s filmom Nemogoče (The Impossible, 2012) o uničujočem cunamiju Indijskega oceana leta 2004. Med pripravo za svoj drugi film v karieri je namreč naletel na dela urugvajskega novinarja in pisatelja, Pabla Viercija. Prav njegova knjiga je temelj za filmsko predelavo Society of the Snow. Filmska ekipa je tesno sodelovala s preživelimi, njihovimi družinami in skušala dogodek prikazati, kar se da točno. Nastal je Society of the Snow, ki je z Netflixovo premiero na začetku januarja postal eden najboljših filmov leta 2024.
Society of the Snow o katastrofi v Andih
Filmi posneti po resničnih dogodkih, še posebej takih katastrofah, imajo v očeh gledalcev določeno prednost. Napolnjeni so s čustveno vezjo, ki jo ima gledalec do poznane zgodbe ali obdobja. Spomnimo se le na Schindlerjev seznam, Quo Vadis, Aida? ali prav Bayonin Nemogoče. S tematiko mora film rokovati previdno, z andahtjo. Takrat bo s strani gledalcev nagrajen z bučnim aplavzom ali pa tišino, ki pri takih zgodbah pove več kot vsaka beseda.
Society of the Snow je previden in nadvse izvrsten film o resnični katastrofi, ki se ne bo nikoli pozabila. Nenazadnje je navdahnila že nič koliko knjig, filmov in serij – med najbolj svežimi je zagotovo serija Yellowjackets o ekipi najstniških nogometašic, ki strmoglavi v kanadsko gozdovje. J.A. Bayona je v preteklosti pokazal, da zna človeškemu vsakdanu vdahniti občutek groze, stiske in strahu, še bolj kot to pa, da ve, kaj pomeni raziskovanje človečnosti v najtežjih časih. Zdi se pravi režiser za tak film in to tiho pričakovanje je brez dvoma upravičil. S spoštovanjem in realizmom se je dotaknil zgodbe preživelih katastrofe v Andih, kjer je odlično prikazano, kaj pomeni biti človek, ostati živ na vse mogoče načine, se pri tem zavedati lastnih dejanj in ne izgubiti upanja, vere in svoje človečnosti.
Urednik portala Student.si
