
Disney je pripravil novo igrano priredbo njihove prve klasike Sneguljčica. Po več kot 80 letih se zdi, da je ta film eden najočitnejših dokazov, da je Disney izgubil vso čarobnost, ki je v kina vabila na milijone gledalcev. Je ta film največje razočaranje sodobnega filma?
Sneguljčica …
Nova igrana priredba Disneyjeve klasike Sneguljčica iz leta 2025, ki jo je režiral Marc Webb, prinaša svež in sodoben pristop k brezčasni zgodbi. V filmu spremljamo mlado in lepo Sneguljčico (Rachel Zegler), ki zaradi ljubosumja svoje mačehe, zlobne kraljice (Gal Gadot), pobegne v začarani gozd, da bi si rešila življenje.
Tam naleti na hišico sedmih palčkov – Veseljaka, Zaspančka, Godrnjavčka, Sramežljivčka, Učkarja, Srečkota in Smrčka – s katerimi razvije posebno prijateljstvo. Kraljica, obsedena z željo po tem, da bi bila »najlepša v deželi«, skuša Sneguljčico uničiti z zastrupljenim jabolkom. Kot vemo, jo na koncu reši poljub prave ljubezni, ki privede do srečnega konca.

Klasika, ki je zdaj mrtva?
Sneguljčica je stara že več kot 80 let, a je v srcih »Disney odraslih« še vedno ena najbolj priljubljenih klasik. S čudovitimi pesmimi, ljubečimi liki, ljubezensko zgodbo in šaljivimi liki se je zapisala v srca gledalcev po vsem svetu. Mnogi so se izredno veselili dneva, ko bo klasika ugledala luč sveta v sodobnejši preobleki, a so po večini ostali razočarani.
Da bi se Disney opral krivde, ki so jo družbeni kritiki pripisali klasični pravljici, se je Disney večkrat opotekal in se nazadnje opotekel. Vse skupaj se je začelo, ko za palčke niso želeli najeti igralcev, ki so pritlikavi. Pravo nevihto je sprožilo napačno razumevanje javnosti, da je slika Jonatanove druščine zamenjala sedem palčkov. Komentarji Petra Dinklagea pa naj bi celo poskrbeli, da se je Disney odločil zamenjati palčke za zeleni zaslon. Peter je dejal: »Stopite korak nazaj in poglejte, kaj počnete. Zame to nima smisla,« je komentiral nastajanje Sneguljčice. »Na nek način si napreden in še vedno ustvarjaš tisto prekleto zaostalo zgodbo o sedmih palčkih, ki skupaj živijo v jami, kaj za vraga počneš, človek?«
Nadaljevali so tako, da imenu Sneguljčice pripisali pomen, drugačen pomen. Razlago njenega imena so iz »kože bele kot sneg« zamenjali za razlago, da je dobila ime po »snežni nevihti v kateri je bila rojena«. Za glavno vlogo so izbrali »latina« igralko, ki je javnost razburila s svojimi nespretnimi medijskimi nastopi. Zaokrožila je tudi teorija, da se glavni igralki Zegler in Gadot med seboj ne preneseta, saj sta na različnih bregovih glede izraelsko-palestinskega vprašanja. Gal Gadot naj bi bila goreča zagovornica Izraela, Rachel Zegler pa podpira Palestince.
Zgodbo pa so zaokrožili tako, da je poljub med princeso in princem, ki to sploh ni, dobil princesino dovoljenje, preden je le ta zaspala zaradi strupenega jabolka. Da bi se izognili temu, da užalijo nekaj glasnih ljudi na spletu, so se odpovedali čarovniji, ki jo je nosila Disneyeva klasika.
https://x.com/MyTimeToShineH/status/1696267450596131009?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1696267450596131009%7Ctwgr%5Edb01885911acde35d46aebd64bf793628c360c71%7Ctwcon%5Es1_c10&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.piratesandprincesses.net%2Fdisneys-latest-live-action-film-features-snow-white-and-the-seven-bandits%2F
Cel film je zeleni zaslon …
Kar gotovo najbolj razočara je animacija. Čeprav bi naj bil film »live action«, se zdi, da sta edini živi stvari v tem filmu Sneguljčica in zlobna kraljica. Še kralj in kraljica na začetku filma izgledata nekako nedokončana in ne najbolje umeščena v filmsko zgodbo. Prav tako preseneti, da so se odločili za precej ne tradicionalne obleke vseh likov. Vsaj na začetku se zdi, da so bili kostumi narejeni na hitro in površno, čeprav gledamo kraljevi par in njuno hči, princeso. V nasprotju pepelko, ki je bila celo nagrajena za izjemno kostumografijo, se kostumi zdijo kot produkt hitre mode.
Skoraj celoten film je narejen na zelenem platnu. Animiran je gozd, živali, celo palčki so postali samo liki na zaslonu. Disney je namreč v debati o tem, kdo bi naj igral palčke zavzel nevtralno pozicijo in jih raje narisal na zeleno platno. Animirana je tudi njihova hiška in gozd okoli nje. Na prvo žogo izgleda, kakor da je animiran tudi grad, v katerem je živela Sneguljčica s svojo družino. Film v celoti izgleda kot risanka z malo novejšo animacijsko tehniko in ker je animacija izredno opazna, to gledalca precej moti. Za nekaj, kar naj bi bil igrani film to ni ravno pohvalno.

Glasba je razočarala
Disney je znan po svojih izjemnih pesmih, ki se morajo dotakniti prav vsakega gledalca, ki pride v kinodvorano. Pesmi za novi film Sneguljčica (2025) sta napisala priznana ustvarjalca Benj Pasek in Justin Paul, bolj znana kot Pasek & Paul. Za Sneguljčico sta Pasek & Paul napisala popolnoma nove pesmi, ki se vključujejo v klasično Disneyjevo glasbeno izročilo, a z modernim pridihom. Njune skladbe v filmu naj bi poudarjale Sneguljčičino osebno rast, samozavest in odločnost – v skladu z bolj feministično noto sodobne priredbe.
A te pesmi niso sedle v film, kot je bil namen ustvarjalcev. Čeprav je Rachel Zegler znana po svojem izjemnem glasu, so pesmi pristale na gluha ušesa. Tudi Gal Gadot je v filmu dobila svoje glasbene minute, ki niso navdušile, so pa pustile veliko prostora za izboljšave. Kar je gotovo ostalo v ušesih »Disney odraslih« iz originalne klasike, so nežne melodije, ki ne pustijo nikogar ravnodušnega. V klasiki so te nežne melodije glavni povod, da se princ zaljubi v princeso. Pesmi so po kakovosti in sporočilnosti precej drugačne od izvirnih, in kažejo na to, kar so želeli ustvarjalci sporočiti z modernizacijo dela zgodbe. Film je skoraj muzikal v malem, a glasba ni bila tista prava Disney glasba, ki je značilna za njihove klasike.
Liki, ki smo si jih zapomnili in to sploh niso
Najbolj smo si gotovo zapomnili prijetne in nekoliko narodne palčke. Tudi njihova pesem je ostala zvesta Disneyevi klasiki in ko so se palčki pojavili na zaslonu, so razsvetlili film. Čudovito prijateljstvo, ki se razvije med Sneguljčico in sedmimi majhnimi rudarji je gotovo najlepši del filma. Hkrati pa edini del filma, ki je ostal skoraj povsem zvest klasiki.
Žal pa je Disney tukaj naredil verjetno največjo napako pri produkciji te prenove filma. Že ko so se prvič pojavila namigovanja o igrani verziji filma, se je javnost začela zgražati glede palčkov, ki so jih nadomestili s sedmimi čudežnimi bitji, kjer je bil vsak izmed njih nekako povsem drugačen od drugega. Da bi vsaj nekoliko pomirili javnost so ponovno so v prenovi filma dali 7 palčkov, a žal so jih raje, kot da bi najeli igralce, narisali na zeleni zaslon, posledično zgražanju javnosti in predstavnikov pritlikavih igralcev kar ni videti konca. Veliko pa o tem filmu pove prav dejstvo, da smo si najbolj zapomnili nekaj, kar je bilo narisano na zaslonu.

Zakaj je Disney ubil Sneguljčico?
Film je največje razočaranje za tiste, ki jim pravimo »Disney odrasli«. To so ljudje, ki so odraščali ob gledanju Disneyevih klasik in so jih s tem filmom poskusili privabiti v kino. Film bo zaradi priljubljenosti klasike doživel nekaj uspeha, a bo ta tudi zaradi drame okoli glavne igralke in njenih medijskih spodrsljajev bistveno manjši, kot bi lahko bil.
Najbolj žalostno je, da bi bil ta film lahko resnično dober. Negativni komentarji na račun filma namreč prihajajo predvsem iz naslova, da je Disney ponovno poskušal narediti feministično preobrazbo klasike. Gledalci so namreč naveličani sprememb, ki so posledica zgolj trenutne družbene klime. Ker pa je Disney že ves čas to oglaševal kot igrano verzijo priljubljene klasike, je bilo pričakovano, da jim ta film ne bo prinesel uspeha, ki so si ga želeli.
V splošnem lahko rečemo, da film je film prijetna izbira za družinsko filmsko popoldne. V kolikor ga gre gledalec gledati z očmi preprostega ljubitelja zgodb o princesah, se ga bo film gotovo dotaknil. Morda je nekoliko predolg za najmlajše, starejši otroci pa bodo v njem uživali.
Novinar