Sisu je finski vojni film, ki je po svetu že dobil veliko število oboževalcev, veliko jih pa še čaka na to da odkrije ta finski biser. V stilu filmov o Johnu Wicku in z jasno inspiracijo Stallonovega Ramba so Finci posneli film, ki se zanaša na vrtoglavo akcijo, brutalne prizore in sumljivo preprosto zgodbo. Sisu lahko enako hitro navduši kot razočara, a je vseeno več možnosti, da navduši izbrano občinstvo.
Sisu, preprosta zgodba z brutalno akcijo
Sisu je finska beseda, ki zajema odločnost, pogum in vzdržljivost. Tako nas zgodba popelje v leto 1944, ko se s finske Laponske umikajo nacisti in pri tem požigajo in pobijajo vse, kar jim pride pred oči. Na poti najdejo tudi starejšega iskalca zlata, ki želi s svojim konjem in psom mimo enote okrutnih nemških vojakov. Ti kmalu ugotovijo, da je starejši gospod pravzaprav finska legenda iz vojne. Začne se okruten boj za preživetje, ki ne bo pustil živih.
Zgodba filma je precej preprosta in se jo da opisati v le nekaj stavkih. In v valu najbolj prepoznavnih holivudskih gigantov v svetu akcije je včasih lepo videti film, ki spomni na akcijske filme iz osemdesetih ali zgodnjih devetdesetih. Čeprav je povezav s svežimi filmi o Johnu Wicku kar precej (navsezadnje je distributer Lionsgate), ima film več podobnega s prvim Rambom iz leta 1982. In podobno kot Rambo, je tudi Sisu umeščen v svet vojne, a bi lahko morebitna nadaljevanja – glede na uspeh filma bodo nadaljevanja – prestavili kamorkoli in gradili okoli koncepta same besede SISU. No, k sreči pa tudi lik upokojenega komandosa Aatamija Korpija, ki ga čudovito upodobi Jorma Tommila, omogoča marsikaj v smislu nadaljevanj, predhodnikov ali kaj podobnega. In o nadaljevanjih lahko govorimo le pri filmih, ki so zanimivi ali pa vsaj predstavijo zanimiv koncept. Sisu je to prav gotovo.
En upokojeni vojak, ki želi torbi zlata prenesti na drug konec Finske, se mora boriti proti nemški enoti s 30 možmi. Hitro spoznamo legendo o upokojenem vojaku, ki jo pove ena od ujetnic nemških vojakov, in njegove sposobnosti ubijanja. In te sposobnosti poskrbijo za marsikateri brutalni prizor, ki bo navdušil ljubitelje takih filmov, mnogo manj oziroma prav nič pa tiste, ki tega ne prenesejo. Že prej omenjena odločnost in vzdržljivost, ki ju omenja tudi zgodba o Korpiju, pomenita, da ne bo nikoli odnehal in je za nasprotnike hitro oseba, ki noče ali ne more umreti. Tu se film prevesi v rahlo norost, saj gospod vojak preživi take stvari, ki se jih ne bi sramovala niti John Wick in Dominic Toretto skupaj. V teh segmentih bi znal film izgubiti največ gledalcev, saj je potrebno logično razmišljanje večkrat spustiti na dopust, če bi želeli v celoti uživati v filmu.
Sisu, finska akcija, ki bo očarala marsikoga
Sisu poskrbi za kar nekaj klišejev pri dialogu in trenutkih, ki jim ne bi verjel, če jih ne bi videl. Poleg tega pa je tu preprosta in prepričljiva zgodba, popestrena s prelepo pokrajino Laponske z nekaj atraktivnimi prizori akcije. Čez nekaj let se bomo filma Sisu spominjali na podoben princip kot se spominjamo indonezijske Racije (The Raid, 2011). Filmski svet, Finska se prebija v ospredje in upodablja pomen besede Sisu.
Urednik portala Student.si
