Severnjak (The Northman) je najnovejši film režiserja Roberta Eggersa, ki se je proslavil s filmoma Čarovnica (The Witch) in Svetilnik (The Lighthouse). Eden najbolj pričakovanih filmov leta je njegov vstop v vikinško in nordijsko zgodovino. Glavni vlogi sta prevzela Alexander Skarsgaard kot Amleth in Anya Taylor-Joy kot Olga. Ali je Eggersu s Severnjakom uspelo ustvariti najboljši film o vikingih v zgodovini?
Severnjak prikaže videno zgodbo maščevanja
Kralj Aurvandill (Ethan Hawke) se vrne v svoje kraljestvo k ženi in sinu. Le nekaj trenutkov po tem, ko kralj in njegov sin odhajata iz ceremonije prenosa moči in odgovornosti, je kralj ubit. Amleth je priča umoru, ki ga je zagrešil njegov stric, kraljev brat, Fjölnir. »Maščeval te bom, oče. Rešil te bom, mati. Ubil te bom, Fjölnir,« so besede, ki jih mladi princ izreka med veslanjem v neznano. Amletha v zgodbi srečamo čez nekaj let, ko je del berzerkerjev, ki napadajo vzhodnoeevropske naselbine. Ob spominu na svojo obljubo se pridruži ladji sužnjev, ki so namenjeni na Islandijo, kjer zdaj biva njegov stric z družino.
Zgodba, ki sta jo spisala Eggers in njegov scenarist Sjón, se močno naslanja na že večkrat videno pripoved o maščevanju. Iz žepa lahko takoj vzamemo Gladiatorja in Levjega kralja, če ne bi kopali pregloboko. Ampak dejstvo je bilo pred ogledom le eno, tokrat bo režiser Robert Eggers, ki je s prvima izdelkoma navdušil. Pričakoval sem njegov stil, močno pomešan z visoko proračunskimi filmi zgodovine. In rahlim vpletanjem studia? Obljubljalo se je, da bo to najboljši film o vikingih do današnjega dne, kar sicer ni bila pretirano težka naloga. Morda je najboljši vikinški film kar animirani. Govorim o trilogiji Kako izuriti svojega zmaja, med filmi pa bi izbral Beowulfa ali Božjega bojevnika (Valhalla Rising). A kljub temu tu ne gre za filme mojstrovine (z izjemo zmajčkov seveda). In vikingi so si svojo epopejo zaslužili, saj so bili v filmskem svetu redki narodi zgodovine brez nje.
Izjemna zasedba Severnjaka za in pred kamero
Eggers je na enem mestu zbral zavidanja vredno ekipo – Alexander Skarsgaard, Anya Taylor-Joy, Ethan Hawke, Nicole Kidman, Willem Defoe in Bjork. In izbor klasične zgodbe ni napačna odločitev, saj je lahko vedno izboljšana in povzdignjena na višjo raven. Že prvi kadri filma so bili jasen pokazatelj kakovosti, avtentičnosti in upravičijo visoka pričakovanja. Glasbena podlaga pričara vzdušje, kinematografija je primerna Eggersovemu filmu in piha na dušo prelepi pokrajini ter z ognjem osvetljenim prostorom. V tehničnem aspektu filma je ta nezgrešljiv. Če štejemo med ta aspekt tudi fizično pripravljenost glavnega igralca, potem je čista stotica. Prav slednje je reč, ki pa je popolnoma superficialna. Podobno tako kot sam film. Psihadelične sekvence imajo svoje primerno mesto, potovanje v Valhallo prav tako. Slednji reči bosta tisto, kar bi znalo marsikaterega gledalca nekoliko odvrniti od dogajanja.
Severnjak je izjemna pripoved tega delčka zgodovine nordijskega ljudstva, ki je brez kakršne koli ovire najboljši vikinški film vseh časov. Da je to potrjeno, potrebujemo le deset minut filma. Severnjak ima svojo krutost, resničnost, prvinskost in potrebnost. Žal pa je tisto, kar filmu manjka, globina. Zaradi prikaza zgodbe kot take, dokaj resnično ustvarjenih likov, kulture in nasilja, film ne pusti čustvom in miru priplezati do površja ter tam ostati za nekaj trenutkov. Manjša težava so tudi nekatere akcijske sekvence v filmu, ki bi bile lahko posnete toliko bolje. Ko film prične stagnirati in kar nekaj časa ne najde svoje zlate niti, je dokaj težko gledljiv zaradi počasnega dogajanja in šele v zadnjih prizorih spet najde svojo pot. Takrat je za to že prepozno. Ampak, kar je, je. Robert Eggers je kljub omenjenima težavicama ustvaril zgodovinsko pomemben film. Nordijski zgodovini je dal svoj film. Tisti film, ki bo prvi na seznamu, če bo govora o tem delu sveta v očeh zgodovine.
Severnjak je nepozaben film, ki stopi na vrh
Severnjak je film, ki ti ne pusti dihati in te dobesedno drži za vrat od začetka do konca. Ker pa mu manjka tisto nekaj globljega, si oddahnemo, ko nas končno spusti. To pa nikakor ne pomeni, da si Severnjaka zaradi fantastičnega prikaza podrobnih in večjih zgodovinskih dejstev, igralskih predstav in splošnega vzdušja ne bomo zapomnili še dolgo po ogledu. Ker si ga bomo, Severnjak je predober, da si ga ne bi.
Urednik portala Student.si
