Prepričevanje oziroma Persuasion je Netflixov film, ki naj bi bil adaptacija poslednje knjige Jane Austen z istim imenom. Delo, ki velja za njeno najbolj osebno, je doživelo že n-to priredbom ki ji lahko najverjetneje pripišemo kar status najslabše. V filmu režiserke Carrie Cracknell zaigrajo Dakota Johnson, Cosmo Jarvis, Henry Goldind, Richard E. Grant in drugi. Prepričevanje je še en koščel letošnje sestavljanke slabih predelav, ki bi mnogo bolje delovala kot samostojne delo, če bi bila postavljena daleč stran od besede adaptacija.
Prepričevanje je ena najslabših adaptacij Jane Austen
Po uspehu serije Bridgerton, ki sicer ne priča o kvaliteti, in uspehu filma Emma iz leta 2020, bo sledilo nekoliko več takih filmov. Zgodbe postavljene v zgodnje devetnajsto stoletje, pocukrane s kostumsko dramo in posute z današnjimi problematikami. Nekaj, kar je zelo kakovostno uspelo seriji Dickinson, bo uspelo le redkim filmom, če sploh. Slednja je imela prednost, da ne gre za predelavo knjige in ustvarja svoje semi-fikcionalno delo. Enako je s serijo Bridgerton, ki je zadela svojo nišo in bo ostala pri vrhu najbolj gledanih serij Netflixa. In kako srečni so lahko, da jim je uspelo vsaj to, saj je Prepričevanje zgolj slaba šala.
Najbolj osebna in za strokovnjake najbolj zrela knjiga legendarne avtorice je prečudovita zgodba o brezmejni ljubezni. Anne Elliot (Dakota Johnson) in kapitan Frederick Wentworth (Cosmo Jarvis) se ponovno srečata po sedmih letih in dobita novo priložnost za ljubezen, ki pa je nista zmožna pokazati. Introvertiano Anne spremeniti v lik iz serije Fleabag, ki se pogovarja s kamero, je naravnost idiotska odločitev. Tu je vredno omeniti, da je odločitev povsem nejasna, če film gledamo izključno kot priredbo knjige. Če odmislimo, da gre za priredbo, pa odločitev še vedno ne deluje. Pomembni in čustveni prizori razpadejo zaradi gledanja in pogovora s kamero. Tudi čudovita in odlična Dakota Johnson, ne more rešiti slabe zgodbe. Ko ustvarjalci filmov prirejajo knjigo, se skušajo na vse načine oklepati notranjega dialoga, ki se v adaptiranju na vizualni medij zgubi. Rešitev te zagate nikakor ni pogovor s kamero, vsaj ne v zgodbi, ki bi morala obstati ponotranjena v osebnost lika ali pa se v celoti spremeniti. Ako bi to ne bila predelava knjige Jane Austen, bi bila še vedno groza.
Liki izgubijo svoj čar, film pa posledično zaupanje gledalca, ki ga ima več kot očitno za neumnega. Večina likov je že tako ali tako arogantnih in nezmožnih izkazovanja čustev. Le kostumi so tisti, ki so primerni prikazanemu času, liki pa se izgubijo v čudnih odločitvah in moderniziranemu govoru. Anne Elliot je izjemno močan ženski lik, ki tega s konstantimi pogovori v kamero ne pokaže. Teža, ki jo v knjigi nosi njuna nezmožnost izkazovanja ljubezni, se tu izgubi, saj liku tega ne gre verjeti. Podiranje četrtega zidu gre, pet stavkov pravi osebi pač ne?
Prepričevanje (Persuasion) je še en Netflixov neuspeh
Če se v letu 2022 zdi, da nobena predelava ne zadane občutka sveta, ki ga prireja, je Prepričevanje odličen primer tega. Oboževalci Jane Austen filma (najverjetneje) ne bodo oboževali, ker uporabi le imena in okvir zgodbe. Nič drugega v filmu ni povezano z avtorico in njenim izvirnim delom, a z vsem navdušenjem vzame slednje za privabljanje gledalcev. Kar je delovalo v filmu Emma, tu ne more, saj ni zgodba, ki bi tako delovala.
Dakota Johnson in Cosmo Jarvis svoje delo opravita odlična oziroma dobro, žal pa kot celota ne delujeta in tako film ne more zadihati. Njuna romanca bi morala biti osnova filma, žal pa je dolgočasna, neprepričljiva in pusta. Vpletanje slabega humorja v film, ki se že tako ne jemlje resno in povsem ignorira svoj temeljni izvor, je zadnji žebelj v krsto. Nekaj vizualno privlačnih prizorov je poleg igre Johnsonove (v slabem filmu, spet?) vse, kar Prepričevanje scopra skupaj. Jane Austen bi bila razočarana, vsak navaden gledalec, ki da nekaj na prepričljivo in pristno zgodbo pa prav tako. Dolgčas.
Urednik portala Student.si
