Pasji mož je zabaven in dinamičen animirani film, posnet po priljubljeni knjižni seriji Dava Pilkeyja. Film sprašuje gledalce – ali lahko strip resnično postane tudi dober film?
V mestu je nov super junak
Zgodba se začne, ko se policijski pes Grega in njegov lastnik policist Vitez med opravljanjem dolžnosti hudo poškodujeta. Da bi ju rešili, zdravniki izvedejo nenavadno operacijo, v kateri združijo policistovo telo s pasjo glavo, s čimer ustvarijo novega super junaka – Pasjega moža. Pasji mož je super junak z ostrim vohom za pravico in srčnostjo, ki ga vodi tako pasja zvestoba kot človeška predanost.
Kmalu po svojem nastanku se Pasji mož znajde pred novimi izzivi, saj mesto ogroža prebrisani zlobnež Petrček, maček z neusahljivo željo po nadvladi. Ko pa Petrček ustvari svojega majhnega klona, Malega Petrčka, stvari postanejo bolj zapletene – in presenetljivo srčne. Mali Petrček ima svoj pogled na svet, ki ni nujno usklajen z zlobnimi načrti njegovega »očeta«.
2D in 3D v enem
Pri tem filmu je zelo zanimivo videti, kako so se v DreamWorks studijih lotili spreminjanja stripa v film. Film je namreč kombinacija 2D risanja in novejšega 3D ustvarjanja filmov, ki omogoča da se nam zdi, da gledamo film med tem, ko beremo strip. Slog animacije je namreč povsem drugačen, kot smo ga vajeni iz novejših filmov in se tudi pošteno razlikuje od animacije, ki smo je bili vajeni iz nekaterih drugih, bolj znanih DreamWorksovih kreacij, kot so Kako ukrotiti svojega zmaja, Shrek, Divja robotka in še nekateri drugi.
Precej preseneti kratek »uvod v film«, kjer gledamo nekakšen napovednik naslednjega filma, ki ga pripravljajo v studiih in je hkrati čuden in nenavaden začetek filma z nekoliko in hkrati povsem nepovezano tematiko. Kakor da bi nekdo po pomoti podaljšal filmske napovednike. Še bolj zanimivo pa je, da iz 3D napovednika preskočimo v 2D film, kar zahteva še malo dodatnega prilagajanja na slog animacije, ki ga gledamo.
Strip na platnu – lahko res prepriča?
Film je bil gotovo posnet z mislijo na strip in občasno je to še kako opazno. Občasno se zdi, da so določene scene kar nekoliko preskočile oz. delujejo nenaravno povezane v daljšo zgodbo. Skoraj natančno bi lahko določil, da se je na tem mestu strip končal in si moral malo počakati, da je pisatelj napisal novega. Čeprav je to povsem logično pri branju stripa, je lahko to do neke mere moteče za gledalca filma. V zadnjem delu dobi gledalec občutek, da niso imeli dovolj materiala, da bi zapolnili »zahtevano« uro in pol filma, in so si zato izmislili še enega zlobneža, da bi film nekoliko podaljšali. Tako je gledalec skozi ogled celotnega filma zaradi animacije in nekoliko preskakujočega poteka filma ves čas opozorjen, da gleda strip na platnu.
Film je zanimiv še iz enega razloga. Čeprav je glavni junak pasji mož, je hkrati tudi tisti lik, ki ne govori. Govorijo antagonist in drugi stranski liki, ki predstavljajo ljudi okoli Pasjega moža, sam Pasji mož pa samo laja. Tako se za razumevanje zgodbe opiramo na človeške like, njihove pogovore in komentarje in obnašanje Pasjega moža v različnih situacijah. Zgodbi lahko seveda s pomočjo tega odlično sledimo, a Pasji mož bo ostal fenomen lajajočega glavnega junaka, ki smo ga zlahka razumeli – tudi brez besed.
Film za najmlajše …
Kar je Pasjemu možu gotovo uspelo, je nasmejati tiste, ki jim je film namenjen. To so torej predvsem otroci. Film je zaradi svoje igrivosti in zelo nežnih konfliktnih scen primeren tudi za tiste najmlajše. Nekako se zdi, da preprosto gledamo risanko, le da s kokicami v rokah in na velikem platnu. Staršev film verjetno ne bo prepričal, razen če so se v avtorja zaljubili po že znanih uspešnicah, kot je Kapitan Gatnik. Morda nekoliko razočarajo le šale, ki so v angleščini gotovo še nekoliko bolj smešne in se v prevodu nekoliko izgubijo.
Film je krasna izbira za družinsko popoldne, saj je tudi sporočilo filma takšno, da bo ogrelo mnoga srca.
Novinar
