Ocena filma: Padec

Padec je film režiserja Scotta Manna, ki bo gledalce spomnil na mnoge druge filme preživetja. Najboljši prijateljici, Becky in Hunter, se odločita za plezanje na 610 metrov visok televizijski stolp v puščavi. Adrenalinski navdušenci bodo v tem dokaj kratkem filmu uživali, tisti, ki se bojijo višine pa bodo užitke našli predvsem v udobju domačega kavča.

Padec ni le film za adrenalinske navdušence

Filmi preživetja so med nami že več desetletij, vsake toliko pa se med njimi najde tak, ki ga je res vredno pogledati. Ker taki filmi po večini ne zahtevajo velikega proračuna, je postalo sila popularno uporabiti le eno ali dve osebi na odročnem kraju. Padec zaradi kraja dogajanja spomni najbolj na 127 ur Dannyja Boyla, kjer je blestel James Franco. Še bolj pa spomni na Ledeno past (Frozen) iz leta 2010, kjer je trojica smučarjev ujeta visoko nad smučiščem. Slednji je zaradi temperaturne razlike povsem na drugi strani, a je Padec kljub temu mešanica teh dveh filmov.

Padec ima precej preprosto zgodbo, s čimer pa ni nič narobe, saj jo v veliki večini uporablja v svojo korist. Becky (Grace Fulton) in Hunter (Virginia Gardner) sta najboljši prijateljici, ki sta priči smrti Beckyjinega moža med plezanjem po gori. Prav ti prizori so temelj razumevanja strahu ene od plezalk, saj je jasno, zakaj si ne želi ponovno plezati. Več tednov kasneje se odločita splezati na 610 metrov visok televizijski stolp sredi puščave. Takoj nam je jasno, v katero smer odhaja film, a se v vsem adrenalinu visoko nad tlemi izgubimo v vsem tem.

Padec ima svoje napake, ki jih preseže višina

Čeprav je v filmu tudi Jeffrey Dean Morgan je njegova vloga mizerna in več kot očitno uporabljena za vabo tistih nekaj tisoč gledalcem. Obe glavni igralki svojo nalogo opravita zelo prepričljivo, čeprav jima scenarij v določenih primerih ne dela nobene usluge. Poznavalci plezanja ali logike se bodo »obesili« na nekaj trenutkov nesmiselnosti. K sreči jih prekašajo strašljivi posnetki višine s televizijskega stolpa in poskusov reševanja.

Teh 107 minut mine hitro, vseeno pa je nekaj zgodbe ustvarjene zgolj in le zato, da lahko napolni to uro in pol. Čas pa se ustavi pri visoko adrenalinskih podvigih pri plezanju, ki izkoriščajo gledalčev strah pred višino in predvsem logično nestrpnostjo pred šestometrskim padcem.

Padec ima v sebi dovolj energije, da zadovolji povprečnega gledalca. Je eden boljših filmov preživetja v zadnjih letih, ki bo na goreči plamen filmov preživetja dodal ravno dovolj goriva, da bomo čez nekaj let lahko videli novega. Če bo slednji na taki ravni, kot je Padec, potem bo vreden ogleda.

Žiga Kastelic

Urednik portala Student.si