Ne skrbi, draga (Don’t Worry Darling) je drugi film režiserke Olivie Wilde. Tri leta po njenem debitantskem filmu Booksmart je zdaj tu film, ki je bolj poznan po zaslugi spremljajoče drame in ne kakovosti samega izdelka. Kljub nekaterim (manjšim) pozitivnim vidikom je Ne skrbi, draga zgolj še ena zgrešenih priložnosti tega leta, ki nam ne prizanaša najbolj. Kje je spodrsnilo enemu izmed najbolj pričakovanih filmov leta?
Ne skrbi, draga je razočaranje leta 2022
Olivia Wilde je po dolgoletni igralski karieri vstopila v režiserske vode in se s filmom Booksmart izkazala, kot se le malokdo. Prav zaradi uspeha prvenca, se je pričela bitka za njen drugi film, ki je postal tokratni predmet recenzije. Scenarij za film je napisala Katie Silberman, ki je z Wildovo sodelovala pri prvencu, spisala pa filma Set it up in Isn’t it Romantic. Žal pa je prav scenarij tisto, kar ta film drži pod povprečjem. In ne glede na to, da je nekje nekoč morda obstajala verzija scenarija, ki vsebuje kar nekaj nujnih aspektov obstoječega filma, je žal to film, ki smo ga dobili.
Brez dolgorečenja, Ne skrbi, draga je pretenciozen film, ki misli, da je mnogo več, kot je sicer. Še vedno pa je to film, ki po besedah Harryja Stylesa, daje občutek, da gre za film. Dvoma ni, film ima nekaj pozitivnih trenutkov, ki v večini pripadejo Florence Pugh in Chrisu Pinu. Izjemni talenti se ločujejo po tem, da povprečen scenarij z igro dvignejo višje, kot bi moral biti. To je Florence Pugh, ki iz vloge v vlogo dokazuje, kako izjemna igralka je. Filmskega negativca igra Pine, ki mu je vloga dobesedno pisana na kožo. Čeprav so komentarji režiserke, da je vloga Franka kot vodje kulta, ustvarjena po zgledu Jordana Petersona, povsem nesmiselni, je Pine ena od stvari, ki bi gledalca v filmu dejansko zanimala. Ker teh stvari ni veliko, se jih moramo že skoraj žalostno oklepati.
Ne skrbi, draga je precej »lep« film. Skuša nam predstaviti sliko idealnih in popolnih 50-ih v ZDA in pri tem še kako uspe. Prvotna intriga, da Alice (Florence Pugh) živi v popolnem mestu z možem Jackom (Harry Styles), nato pa kmalu prične ugotavljati, da vse ni v najlepšem redu. Do tega trenutka se zdi kot nekoliko višje proračunski Zbeži! Jordana Peela, ki ameriške sanje prikaže v smislu okoliša in ne družine same. Že na prvi pogled nam je jasno, da film z likom po imenu Alice vsebuje nekaj nenavadnega. Bi si upali kaj povezati z Matrico? Če je to gledalcu uspelo ugotoviti že na začetku filma ali pred filmom, potem se bo film zaletel v zid.
Florence Pugh in Chris Pine nista dovolj za zmedo filma
Več čudnih reči, kot se zgodijo Alice, manj zanimiv in logičen postaja film. Še manj jasen je po koncu ogleda, ko v vzvratnem ogledalu gledamo na prizore. Kot bi za seboj videli avtomobilsko nesrečo in bili presrečni, da smo jo zgrešili. Da je še huje, bi se od nesreče takoj odpeljali in pozabili na vse. Ne skrbi, draga je velik kup zmede, ki bi po vseh pravilih moral biti boljši film. Želi biti veliko bolj pameten, kot je sicer, ampak ob tem preveč pusti interpretaciji gledalcev in lastni nesposobnosti. Vse pa ni tako grozno, saj je že igralska predstava Florence Pugh dovolj za nekaj pomirjenja. Tu sta še Chris Pine in v mnogo premajhni vlogi tudi Gemma Chan. Četudi montaža filmu ne dela usluge, je film vizualno dovolj prepričljiv, da odkljuka vsaj še en kvadratek.
Lukenj v samem dogajanju je preveč, da bi film ob manjšem pomisleku sploh lahko stal na nogah. Čeprav ob koncu filma predstavi nič koliko manjših idej, ki bi bile veliko bolj zanimive, je priložnost zamujena. Ne skrbi, draga bi lahko bil odličen film, ampak ni. Presenetljivo podoben je igri Harryja Stylesa v svoji vlogi. Veseliš se njegovega nastopa, nato pa v neki mešanici angleško-ameriškega naglasa in povprečne igre ugotoviš, da bi potreboval še nekaj časa pri piljenju svoje umetnosti. Ni grozno slab, žal pa površno naslovi preveč zanimivih stvari, da bi mu to odpustili na ramenih hudo podpovprečne izvedbe. Škoda.
Urednik portala Student.si
