Millerjevo dekle (Miller’s Girl) je erotični triler, ki ga je napisala in režirala Jade Haley Bartlett, v njem pa igrata Jenna Ortega in Martin Freeman. Film o razmerju med študentko in njenim profesorjem posega v tabu tematike, še globlje pa v klišeje in posledično v brezno povprečnosti.
Millerjevo dekle prikazuje razmerje študentke in profesorja
Ko naveličani profesor literature Jonathan Miller (Martin Freeman) spozna svojo novo študentko Cairo (Jenna Ortega), se mu razkrije nov svet. Kaj, če bi v svoji karieri končno dobil svojega varovanca oziroma varovanko, ki bi imel literaturo v malem prstu? Z mlado Cairo hitro navežeta stik, ki se kmalu razvije v nekaj več, v nekaj prepovedanega.
Brez dvoma si bo film skozi leta nabral svoje kultne privržence, kot so to v preteklosti storili filmi tipa Tok tok (Knock Knock, 2015) s Keanujem Reevesom, Ano de Armas in Lorenzo Izzo v glavnih vlogah ali celo Divje strasti (Wild Things, 1998) z Mattom Dillonom, Denise Richards in Neve Campbell. Že zvezdniški status Jenne Ortege, ki si je z vlogami v seriji Wednesday in filmih Krik nabrala veliko število oboževalk in oboževalcev, bo zadostoval. Enako je seveda z Martinom Freemanom, ki ga od mlajše soigralke ločuje 31 let, o njegovem talentu pa ne bi razpredali.
50 odtenkov univerzitetne knjižnice
Tako Freeman kot Ortega sta v filmu hkrati dobra in slaba, saj je tudi tako talentirani igralski zasedbi na trenutke težko povzdigniti tak scenarij na višjo raven. Spomnimo, da je slednji že več kot sedem let dostopen na internetu. Sprememb je malo, a bi pri teh imeli več razlogov, da so zgodbo spremenile na slabše. Morda je še najboljša vloga v filmu pravzaprav Gideon Adlon, ki upodobi Cairino prijateljico Winnie. Slednja prav tako zasleduje željo po odnosu z enim od profesorjem, ki ga upodobi Bashir Salahuddin.
Košček poguma in preostanek neumnosti. Nekako tako bi lahko opisali Millerjevo dekle, film, ki bi lahko dokaj zlahka posegel po kakovosti, a je raje ostal v segmentu, ki se mu reče brezveznost. Po toliko ocenah in mnenjih se morda niti ne bo zdel tako slab, važno je le, da gledalec pri sebi ve, kaj je v njegovem sporočilu oziroma zgodbi napačnega.
Film je prepoln povzpetniškega dialoga, ki bi znal biti povšeči predvsem tistim, ki so zatrapani v kvazi akademsko govoričenje. Glavna lika poznata celotno zgodovino pisane besede in si knjižne citate tudi redno prebirata in predavata. Malo všečno in zelo kičasto. In če je na eni strani pravzaprav stilsko všečen film, je na drugi strani druga polovica filma, ki je abotna. Ko pride trenutek za moraliziranje, pademo v nesluteno grozoto slabosti.
Recimo bobu bob
Millerjevo dekle je film, ki ne presega povprečnosti, temveč s tabuizirano tematiko lebdi nekje pod njo. Ne le, da ne ponudi zaključka ali odgovora, ampak se mu tudi spretno izmika. Kot bi se bal reči, da gre za prepovedano razmerje, pedofilijo in še kaj z željo po prikazu neobstoječe sivine svojih likov.
Urednik portala Student.si
