Malcolm & Marie je prvi holivudski film, ki je bil spisan, financiran in posnet med epidemijo. Sam Levinson, ustvarjalec serije Evforija, Zendaya in John David Washington so posneli črno-beli film z dogajanjem v eni noči. Levinson je navdih dobil po tem, ko se je na neki premieri pozabil zahvaliti svoji ženi. Film je v osnovi prepir glede zahvale, v bistvu pa je nekaj veliko globljega.
Malcolm & Marie
Malcolm (John David Washington) in Marie (Zendaya) sta mož in žena, ki se po zelo uspešni premieri Malcolmovega filma znajdeta doma. Ura je nekaj čez polnoč, ko Marie pripravlja makarone in prizna, da jo boli, ker se ji v govoru ni zahvalil. Vname se prepir in mi mu sledimo, nekaj časa zelo pozorno, preostanek časa pa lahko vsaj uživamo v igralskih predstavah in videzu filma.
Film je posnet v črno-beli barvi in to mu daje videz mističnosti, čarobnosti in klasike. Ne vem, kakšen bi bil film videti v barvah, oziroma niti ne želim vedeti. Vsak prizor bi lahko bil plakat, portret ali kakršna koli druga slika, ki bi si jo nekdo želel doma. Kinematografija, ki je na prvi pogled preprosta, je izjemna skoraj toliko kot sama lokacija filma. Če sem še bolj natančen, je tehnični vidik filma brez napake. No, če bi jo iskali, bi jo verjetno našli, a nekdo, ki bo v filmu užival, tega ne bo opazil.
Zendaya in John David Washington
John David Washington je odličen, prepričljiv in nadvse karizmatičen igralec, ki bo vedno primerjan s svojim očetom Denzelom. Ne vem še, ali bo kdaj boljši, lahko pa do zdaj rečem, da je že on sam vreden ogleda filma. Enako je v Malcolm & Marie, kjer pa ostane v senci soigralke in to ni slabo.
Zendaya zaigra izjemno prepričljivo in se nam predstavi v svoji najboljši vlogi do danes. Bivša Disneyeva igralka, ki je začela s serijo Shake It Up in nadaljevala s K. C. Undercover, je že tam pokazala, da je talent vsekakor prisoten. K sreči ga je nadgrajevala in predlanska Evforija je potrdila moje upe (ja, sem velik fan Zendaye) in dobila celo Emmyja za glavno vlogo. Z vlogo Marie pa ji ne uide niti nominacija za oskarja. Čutimo njeno bolečino, jezo, strah, obupanost in v nekem trenutku se je celo bojimo. Skozi vse to nas pošlje Zendaya v filmu, ki se zdi, da je narejen le za to, da bi svet videl njeno igralsko kakovost. Če je bil to cilj, je film uspel. Če pa je bil filmov cilj, da je odličen, pa je zmanjkala ena malenkost.
Izčrpajoč prepir, ki je na trenutke pristen
Film ni dolg, traja le 106 minut. Težava pri filmu pa je njegov pomen. Z izjemo zadnjega prizora spremljamo igralski par od prihoda domov do »konca« prepira. Prva polovica filma je fantastično napisan prepir med partnerjema, ki deluje naravno. Skačeta si v besedo, žalita se, ne vesta točno, kaj bi povedala in ne želita tvegati preveč. Dal bi roko v ogenj, da je šel vsak par na svetu skozi tak prepir.
So pa nekateri, ki so šli tudi skozi drugi del prepira oziroma v tem primeru drugo polovico filma. Ta polovica je napisana skoraj izključno monologno, kjer ena oseba dolgo govori, druga pa ima potem možnost replike. V tej polovici sicer dobimo najboljše predstave obeh igralcev, a smo sami že močno utrujeni. Bolj kot naravno in tekoče, deluje pogovor pretenciozno in boleče. Vseeno pa sta Zendaya in Washington dosegla apeks igranja, kar film drži nekaj metrov pod nebom.
Če bi bil film kratkometražni, bi bil verjetno moj najljubši, tako pa bom naslednjič pogledal le izseke iz filma in si ogledal fenomenalno igro obeh igralcev.
Urednik portala Student.si
