Erotičnih trilerjev ni veliko, vsaj ne tistih, ki bi bili vredni ogleda. Minevajo desetletja od naslovov, kot so Prvinski nagon, Ameriški žigolo, Usodna privlačnost, Široko zaprte oči, Usodni nagon in Telesna strast. V zadnjih letih smo sicer prejeli korejsko uspešnico Služkinja, v bistveno slabši meri pa so kina in pretočnike polnili 50 odtenkov sive in 365. Ali je Ljubica z Nicole Kidman v glavni vlogi veliki odrešenik žanra, ki je skoraj v celoti zamrl?
Ljubica, erotični triler s skritimi fetiši
Nizozemska režiserka, scenaristka in igralka se je po temačni drami Instinkt, kjer se zaporniška terapevtka zaljubi v nasilnega serijskega posiljevalca (nizozemski izbor za oskarja), podala v holivudske vode in predstavila mladinski komični slasher Trupla (Bodies Bodies Bodies, 2022), ki je nakazal, da ima filmski svet preverjeno režiserko. Po drugi strani pa je treba pohvaliti odločitve Nicole Kidman, ki je v zadnjih tednih predstavila svoj proces izbiranja vlog, kjer imajo prednost vloge v filmih, ki jih ustvarjajo ženske, in številnih filmih, saj se zaveda, da že njeno ime pomeni potencialno ustvarjanje filma.
Romy Mathis (Nicole Kidman) je direktorica tehnološkega podjetja v New Yorku, ki je v spolnosti nezadovoljna s svojim možem Jacobom (Antonio Banderas). Ko se v njenem podjetju prikaže mladi pripravnik Samuel (Harris Dickinson), med njima preskoči iskrica, skozi katero Romy vidi, da lahko izživi svoje spolne fantazije podrejenosti. Kako bo razmerje z mladim pripravnikom vplivalo na njen zakon, družino, službo in na oba vpletena akterja?
Christopher Lee je nekoč dejal, da lahko dober igralec igra v slabem filmu, a nikakor ne sme biti slab tudi sam. In ko Harris Dickinson zapeljivo poplesuje na pesem Father Figure Georga Michaela, medtem ko ga poželjivo opazuje Nicole Kidman, se je težko odločiti med boleče očitnim namigovanjem prizora »paritvenega plesa« in prepričljivih igralskih predstav, ki jih vidimo skozi celoten film. Zagotovo je film najboljši, ko se prepusti željam obeh likov, in bistveno bolj povprečen, ko se od tega oddalji. Obstaja bežna razlaga, da bi njeni fetiši izvirali iz njene mladosti oz. otroštva, saj Romy omeni, da je odrasla v kultu. To informacijo jemljite, kot želite. Prej omenjen prizor je eden izmed treh ali štirih, ki Samuela kažejo kot ranljivega mladeniča, ki ni le in zgolj »fuckboy«, kot bi temu rekli mladi. Je vse le igra zanjo, je vse le igra zanj? Oba sta ranljiva, (najbolj svoja?), ko sta drug ob drugem.
Je erotika dovolj, če liki niso dodelani?
Verjetno bi se dalo debatirati o pomenu, ki ga v filmu nosi starejša oseba, ki se je začela minljivosti svoje spolnosti in posledičnega zamujanja vseh fantazij, ki jih je imela v preteklosti. Po drugi strani pa gre za ženo in mamo dveh otrok, ki zavzema pomemben položaj v vidnem podjetju, kar je le predmet glavne ideje filma, da lahko Romy orgazem doživi le, ko meni, da ji bo vzeto vse, kar ji je drago. Konec sicer nakazuje zgolj na slo po tistem vrhuncu, a do tistega trenutka je treba požreti še veliko mleka. Vseeno pa celoten film temelji na varanju in če ste eden tistih gledalcev, ki miselno ne bo mogel preskočiti te »ideje«, potem Ljubica ni za vas.
Ljubica je prepričljivo posnet film, ki ga krasita odlični igralski predstavi, vsake toliko pa poskrbi za nekaj bolj prepričljivih erotičnih prizorov na velikem platnu. Nicole Kidman je izjemna, Harris Dickinson je ponovno fantastičen in Ljubica je eden boljših erotičnih trilerjev tisočletja. Če bi fim omejili zgolj na teh nekaj fantastičnih prizorov, bi bilo najlažje, a tako pač ne gre. Istočasno spada v žanr, ki nima veliko konkurence, vseskozi pa gledalcu ponuja poniževanje svojih likov, pretenciozen prikaz erotike, dolgočasen dialog in zasnovo, ki meji na kontroverzno. Podobno se je tematike lotil Srečno, Leo Grande (Good Luck, Leo Grande, 2022), in bil pri tem čustveno močan film o razkrivanju lastnih poželenj.
Urednik portala Student.si
