Leto življenja je slovensko-holivudski film, ki ga je režiral Mitja Okorn. V njem zaigrajo Jaden Smith, Cara Delevingne, Nia Long in Cuba Gooding Jr. Ljubezenska zgodba mladega para se zdi kot že prežvečena zgodba, v kateri se noro zaljubita osebi, ki po vsej logiki ne spadata skupaj. A kaj je logičnega pri ljubezni? Nič. In točno to je cilj filma Leto življenja, ki se bo v zgodovino zapisal kot prvi holivudski film, ki ga je režiral Slovenec. Veselimo se tega dogodka, saj je naš za vedno.
Leto življenja, ki smo ga že videli
Daryn (Jaden Smith) je ambiciozen srednješolec, ki želi na Harvard; njegova pot do tja pa je jasno zastavljena z načrtom njegovega očeta. Nato spozna samosvojo Isabelle (Cara Delevingne), ki ne razmišlja o prihodnosti in krha temelje Darynovega sveta, saj umira za rakom in ji je ostalo le še leto dni življenja. Daryn naredi načrt, kako bosta v enem letu preživela vse pomembne mejnike.
Romantični filmi za mlade prepogosto igrajo na eno in isto noto. Nekdo v »razmerju« je na smrt bolan ali pa to izve na pol poti oziroma filma. Filma, ki sta tako verzijo vzela za svojo, a jo predstavila na boljši način, sta Spomin v srcu (Walk to Remember) in Krive so zvezde (The Fault in our Stars). Obema je skupna knjižna predloga uveljavljenih avtorjev, kakovostna izvedba in zasedba. Če poguglamo filme, ki so podobni, dobimo naslednje: Če ostanem (If I Stay), LOL, Dan za dnem (Every Day), Lažna mesta (Paper Towns) in Vse, prav vse (Everything, Everything). Tako lahko že na začetku povem, da je Leto življenja lahko boljši od večine podobnih naslovov, če si tega želimo.
Mitja Okorn je je*ena legenda
Najslabši del filma sta glavna lika. Film je bil posnet pred tremi leti in morda bi takratni izid filmu dobro del. Jaden Smith ni dovolj dober igralec, da bi nosil film. Cara Delevingne se trudi, a bi ji veliko bolj ležala komedija kot drama. Tako že takoj dobimo celoten film, v katerem glavna igralca ne prikažeta tistega, kar želimo. A obstaja rešitev. V tak film ne greš s pričakovanji igre stila Brando, Defoe, Streep in podobno. V ogled se podaš opremljen z odejico, kakavom in robčki. In v tem uživaš.
Zgodbo smo tako že videli, lika sta nam že poznana, zaključek nam je jasen in ostane nam le še nekaj. Uživanje v malenkostih. In to zna Okorn prikazati prisrčno in dobro. Prav to je tudi film sam, prisrčen in dober. Dober, ker ni slab in dober, ker ni odličen. Vseeno pa je film poln stereotipov, ki jih imajo mnogi že vrh glave in točno tu je problem, ki ga omenja režiser sam. Leto življenja smo vsi videli že nekajkrat, a za mnoge mlade bo to prvi tak film. Tako kot je bil za nekatere prvi tak film Titanik, Beležnica ali Krive so zvezde.
Leto življenja je dober film, ki se ga splača pogledati, a na tem mestu priznam, da filma ne bi niti ošvrknil, če ga ne bi režiral Mitja Okorn. Tako lahko trdimo, da je že pred uspehom v obljubljeni deželi Okorn režiser in ime, ki vleče ljudi pred zaslone. Pri sebi lahko take režiserje preštejem na prste obeh rok in Mitja Okorn je med njimi. Ustvarjalci v majhnih državah si želijo, da bi jim uspel veliki preboj na svetovni oder in le redkim uspe. Režiserju filma Tu pa tam je to uspelo in kot njegov sodržavljan sem izjemno ponosen. Mitja Okorn je je*ena legenda in to je dejstvo.
Urednik portala Student.si
