Ocena filma: Kreator

Kreator, film o umetni inteligenci. Da filmi niso več izvirni in sveži je eden najpogosteje slišanih izgovorov, ki jih zadnja leta slišimo v pogovorih o aktualnih filmih. Češ, da filmska industrija nima več domišljije in je kot taka v zatonu. In domišljijo moraš imeti prav v ZF-filmih, kar so v preteklosti s svežino in izvirnostjo dokazali že mnogi filmi – vsaj eden na leto.

Cloverfield (2008), Okrožje 9 (District 9, 2009), Izvor (Inception, 2010), Ognjeni obroč (Pacific Rim, 2013), Ex-Machina (2015), Prihod (Arrival, 2016) in Uničenje (Annihilation, 2018) so lepi primeri tega. Ampak potem se je zgodila epidemija in filmska industrija je odšla v svoje varno zatočišče s preverjeno formulo, ki gledalce prepriča na podlagi preteklosti. In če filmskim ljubiteljem ime Gareth Edwards še nekaj pomeni, to ne pomeni splošnemu gledalcu, pri katerem se bo Kreator izgubil. Pa se ne bi smel. Zakaj?

Kreator, vrnitev Garetha Edwardsa po sedmih letih

Kreator je film režiserja Garetha Edwardsa, ki nam je leta 2010 postregel z nizkoproračunskim prvencem Pošasti (Monsters), kjer je posebne učinke ustvaril sam. Zato mu je bila ponujena predelava Godzile, ki jo v filmske dvorane pospremil leta 2014 in z njo zapisal velik finančni in kritiški uspeh. Sprožila se je franšiza, od katere se je nato ločil sredi leta 2016. Prav pri koncu letnice pa je v kina izdal še Rogue One: Zgodba Vojne Zvezd (Rogue One) – še en kritiški in finančni mega uspeh. In potem je sledilo zatišje. Sedem let ni bilo ne duha ne sluha o režiserju, ki so ga mediji nazivali z naslednikom marsikoga.

A če smo se na primeru Neila Bloomkampa ob izidu Elizija (Elisium, 2013) po fenomenalnem Okrožju 9 kaj naučili, je to, da nas lahko pričakovanja pustijo praznih rok, četudi gre za precej dober film. In Edwards se je hote nehote izognil primerjavam z lastnimi filmi, stopil v past, ki se ji reče »sem ta film že videl?«, in se komajda izvlekel živ na podlagi svojega znanja in stila.

O Kreatorju smo prvič slišali med epidemijo, z letom 2023 pa končno dobili vse, kar smo potrebovali za stopnjevanje pričakovanj in zdaj, končno, tudi film sam. Dobili smo celo več, kot smo potrebovali, saj je napovednik Kreatorja postal nekoliko kontroverzen. Kako se je Gareth Edwards lotil Kreatorja, enega najbolj pričakovanih filmov leta in enega najbolj zanimivih filmov leta?

Ko umetna inteligenca živi med nami: Sveže, čeprav že videno

Dogajanje je postavljeno v leto 2055, kjer izvemo, da umetna inteligenca živi med nami. Zahodni svet je primoran stopiti v vojno z UI, ko jedrska eksplozija Los Angeles zravna z Zemljo. Umetna inteligenca in »roboti« so izgnani iz zahodnega sveta, njihovo zatočišče je le še v državah Nove Azije. Tam je ameriška vojska na sledi Nirmati, skrivnostnemu arhitektu umetne inteligence, ki je ustvaril orožje, ki bo človeštvo pahnilo na rob prepada. Zahodnjakom je v pomoč NOMAD, velikansko zračno plovilo, namenjeno lovu na umetno inteligenco.

Deset let za eksplozijo v LA-ju spoznamo Joshuo Taylorja (John David Washington), vojaka pod krinko, ki je poročen z Mayo (Gemma Chan), za katero Američani verjamejo, da je vez z Nirmato. Z njunim otrokom noseča Maya umre v napadu Nomada, še pred tem pa je razkrita njegova krinka. Film skoči še pet let v prihodnost, ko je izgubljeni Joshua rekrutiran v misijo odkritja Nirmatovega laboratorija. Tam naj bi se nahajalo prej omenjeno orožje, ki mora biti uničeno, s tem pa bi se končala tudi vojna. In Joshua naleti na nekaj, česar se ni nadejal. Orožje je majhna punčka oziroma robotski simulant. Kaj bo storil Joshua, ko presliši ukaze, da mora ustreliti skoraj resničnega otroka?

Svet Kreatorja, v katerem se zdi, da živiš v njem

Kar zna Gareth Edwards še posebej dobro, je uresničiti dogajanje v neznanem, tujem ali futurističnem svetu. Svet daje vtis, da je resničen, da nekdo živi v njem. Kreatorjeva Zemlja čez trideset let je resda prežeta z napredno tehnologijo in umetno inteligenco, a se zdi vse oprijemljivo in ravno prav zmešano s poznano resničnostjo, da nas ne vrže iz dogajanja. Dobra primerjava so Bloomkampovi filmi in oba Blade Runnerja. Na kratko, Kreator je vizualna mojstrovina, ki je v kinu ne smeš zamuditi.

Tu je Edwardsu pomagal kinematograf Greg Fraiser, ki je z njim sodeloval že pri Rogue One, v zadnjih letih pa nam je prinesel še filme, kot so Batman, Dune in Marija Magdalena. Da ob taki poslastici in brezhibnosti videnega govorimo o »majhnem« proračunu v višini 80 milijonov ameriških dolarjev je neverjetno, skoraj nemogoče.

Brez tehnike, ki jo je Edwards razvil za ta film, bi proračun filma narasel vse tja do 300 milijonov, kot je povedal sam. Kreator pospravi s konkurenco, ki se ponaša z mnogo višjim proračunom. Razen, če se iznenada pojavi kakšna konkurenca, bi moral Kreator odnesti oskarja za posebne učinke.

Vizualna mojstrovina, ki jo spotika zgodba, pobira pa glavni tandem

Tokom gledanja filma je lahko Kreator mojstrovina, nekaj, za kar se ti zdi, da si že videl, a še vedno dovolj sveže, da o tem ne boš preveč razmišljal. Kajti referenc najdeš malo morje, vse od RoboCopa do Terminatorja. Pri tem pomaga tudi glasba Hansa Zimmerja, ki se med drugim ponovno polasti duduka iz Duna. Verjetno ne bo med njegovimi najboljšimi, a je še vedno na tako visokem nivoju, da ga mnogi ne bodo nikoli dosegli. Če se izrazim nekoliko drugače, za film deluje tako dobro kot predelava skladbe Aerosmithov Dream On, ki je v zaključni špici in napovedniku. Da gre v filmu o umetni inteligenci še za eno slušno referenco na Tiktokovske trende verjetno ni naključje.

Druga reč, ki pa pomaga pri vsem tem, sta glavna igralca. John David Washington v veliko boljši in gledalcu dostopnejši vlogi, kot v Nolanovem Tenetu. Mislili bi si, da je film njegov, ampak ni. Ob njem je mlada Madeleine Yuna Voyles v svoji prvi filmski vlogi, ki je bila v času snemanja stara sedem oziroma osem let. Zatrdil bi, da gre za eno najboljših otroških vlog v zgodovini, zagotovo pa v zadnjih letih, kjer je primerljiva tudi z Jacobom Tremblayem v Sobi (The Room, 2015). Srce filma.

Težave filma se pojavijo v zgodbi, kar je tudi največja slabost filma. Nekako se zdi, kot da gre za prvi osnutek scenarija, ki ni imel nikoli časa ali priložnosti, da bi ga izpilili. Seveda nekateri trenutki delujejo, ampak, če pogledamo resnici v oči, je veliko dogodkov in odločitev neumnih. Ko film dosega visoko kvaliteto, je to taka, kot jo vidimo le poredko. Ko pa se zvrstijo omenjene neumnosti, mora film držati pesti, da ne izgubi gledalca. Ker ga lahko. Kreator je eden tistih filmov, kjer te tokom ogleda izkušnja posrka tako globoko vase, da ne opaziš njegovih napak. Lahko bi rekli, da s filmom razviješ obdobje zaljubljenosti, ki mine, če se prepustiš razmišljanju z glavo in daš srce na drugo mesto.

Obstaja tudi peturna različica Kreatorja?

Vsekakor je glavna tema umetna inteligenca, ki jo Edwards in soscenarist Chris Weitz postavita v nekakšno vlogo domorodcev, nekako v čustvenem stilu Poslednjega mohikanca (The Last of the Mohicans, 1992) in Avatarja (2009). Verjetno je bolj na mestu primerjava s »škampi« iz Bloomkampovega Okrožja 9, kjer so resda tujci, a do njih hitro razvijemo empatičen odnos. Naključje, da filmska industrija predstavi film, kjer umetna inteligenca ni tako slaba, kot se zdi, prav v tem času? Morda. Tistih nekaj navezav na vietnamsko in zalivsko vojno je očitnih, a ker gre za vojno, je to nekoliko pričakovano.

Gareth Edwards pravi, da ima »na polici« približno pet ur filma Kreator, kar se zdi po ogledu logično. In kot goreči pripadnik gibanja za Snyderjev rez Lige pravičnih lahko dodam, da bi si želel ogledati vseh pet ur filma, ker se zdi, da je na tleh montažne sobe ostalo veliko, veliko, veliko stvari, ki bi ustvarile izjemen film. Pesimistično se zdi, da je Kreator ZF napoved prihajajočega Napoleona, ki ima isto težavo z režiserjevim rezom Ridleya Scotta. In prav veliki režiser je največja povezava s tokratnim filmom.

Kreator je Nebeško kraljestvo (Kingdom of Heaven, 2005). Vizualno dovršena kino različica, ki (lahko) z režiserjevim rezom postane eden najboljših filmov v zgodovini svojega žanra. To je lahko Kreator, če se mu bo zato ponudila priložnost.

Kreator: Vreden ogleda ali ne?

Zdi se razočaranje, ampak ni. Kreator je vizualni spektakel, za katerim lahko konkurenca le brezmočno pogleduje. Brez dvoma najboljši ZF film leta. Za njim se dviga prah, istočasno pa se zdi, da bi morali prah pomesti s scenarija in zgodbe, saj mali čudeži na ekranu ne nadomestijo pomanjkanja v drugih aspektih filma. Najverjetneje pa to iz nas govori teža pričakovanja, ki ga je imel ta film. Res ne bo tisti, ki bo preobrnil toka vojne, zagotovo pa je z njim dobljena bitka v pogovorih o tem, da so filmi še vedno lahko izvirni, sveži, noro čudoviti in navdušujoči.

Žiga Kastelic

Urednik portala Student.si