Juda in črni Mesija je film o izdaji in umoru Freda Hamptona, vodje Črnih panterjev pri koncu šestdesetih let. Režiser filma je Shaka King, glavni vlogi pa odigrata Daniel Kaluuya in Lakeith Stanfield. Pod ustvarjalce in producente pa so se vpisali še Ryan Coogler in brata Lucas. Je film o Fredu Hamptonu in Billu O’Nealu, ki se je po ukazih FBI agentov infiltriral med Črne panterje in izdajal tako informacije kot ljudi.
Odrešenik in izdajalec
Naslov filma je v originalu Judas and the Black Messiah, kar je direktna referenca na Biblijo, Jezusa in Judo Iškarijota. Fred Hampton (Daniel Kaluuya) kot vodja revolucije in Črnih panterjev predstavlja Mesijo oziroma odrešenika. Bill O’Neal (Lakeith Stanfield) pa odigra vlogo Juda in izda Jezusa, ali v tem primeru Hamptona.
Shaka King je v preteklosti režiral nekaj manjših filmov, zato lahko rečem, da je to njegov (pravi) prvenec. Delo opravi nadpovprečno, vseeno pa mu pri nekaterih stvareh zmanjka izkušenj. Večja težava pa je scenarij, ki mora predstaviti oziroma si želi predstaviti čim več.
Čeprav je film namenjen ameriškemu občinstvu, si lahko mislim, da mnogi gledalci ne bodo videli vseh dejstev v filmu. Težko jih je poznati, ko se film, čeprav v razmaku nekaj mesecev, ukvarja z več let dolgo revolucijo, rasizmom, diskriminacijo in segregacijo. Shaka King vseeno ustvari vizualno lep film, ki trpi pri predstavljanju likov in oseb, hkrati pa nazorno in emocionalno prikaže dogodke. Eden izmed teh je predstavljen pri začetku, ko O’Neal v zališevalni sobi sedi, z glave pa mu kaplja/lije kri. Gledalec bo točno vedel, da so ga pretepli policisti, sodeč po prejšnjem prizoru, kljub temu, da tega ne vidimo.
Odlične igralske predstave obeh glavnih igralcev
Z obzirom na ne preveč dobro predstavljene like, sta tu na režiserjevo srečo Daniel Kaluuya in Lakeith Stanfield. Oba odlična in oba držita film na visoki ravni. Čustveni prizori so z njima veliko bolj udarni in težko bi se našla dva igralca, ki bi ti vlogi odigrala bolje. Poleg njiju izstopa le še Jesse Plemons, ki igra FBI agenta in vedno znova dokazuje, kako dober igralec je.
Juda in črni Mesija je film, ki se spopada s temami, ki bi morale biti že zdavnaj zakopane. Tako pa kljub dogajanju v šestdesetih zadane v srce dogodkov, ki smo jim priča tudi danes. Policijsko nasilje, rasizem, revščina in želja po izboljšanju. Film uspe v tem pogledu, manj uspešno, a še vedno zelo kakovostno, pa predstavi osebe in dogajanje. V obrambo filma so dogodki preštevilni in preveč obširni, da bi jih lahko »stlačil« v dve uri. Če bi se film ukvarjal le z razmerjem Hamptona in O’Neala, bi bila to mojstrovina današnjega časa.
Urednik portala Student.si