Steven Spielberg predstavlja film Fabelmanovi. Fabelmanovi so »prodajani« kot najbolj osebni film Stevena Spielberga, ki nas je v zadnjih desetletjih razvajal z odličnimi filmi. Pričakovanja so lahko brez težav visoka, četudi mojster filma ne dosega več takih vrhunskih predstav, kot nekoč. Še vedno je Steven Spielberg in to je dovolj.
Fabelmanovi so Spielbergov najbolj oseben film
O Stevenu Spielbergu ni več moč povedati ničesar novega. Njegova zadnja filma sta Igralec št. 1 (Ready Player One) in predelave Zgodba z zahodne strani (West Side Story), ki se je uvrstila tudi na naš seznam najboljših filmov leta 2021. Njegovi Fabelmanovi pa so delno biografski film, ki temelji na njegovem odraščanju in začetkih v svetu filma.
Zgodba sledi mlademu Sammyju Fabelmanu, ki ga prvič vidimo v vrsti za ogled filma. Starša Mitzi (Michelle Williams) in Burt (Paul Dano) mu dajeta vedeti, da so to gibljive slike in bo zaradi njih navdušen. Načeloma je vse ostalo zgodovino, a ni povsem tako. Kmalu Sammy dobi 8mm kamero in hobi postane… no, večji hobi. Vsaj kar se tiče celotnega filma, po katerem nam je jasno, da bo iz Sammyja zrasel veliki režiser.
Steven Spielberg se filma loti pogumno in z veliko mero družinske dinamike. Zaradi očetove službe tehnologa in inženirja, se morajo večkrat preseliti, a to ni vse. Sammyjeva mama je umetniška duša družine, ki svojo uteho najde v Burtovem najboljšem prijatelju Benniju (Seth Rogen). Selitev iz New Jerseya, nato v Phoenix in kasneje v Saratogo na severu Kalifornije. Vse terja svoj davek pri družinskih razmerjih, kjer so vse bolj očitne razlike med staršema in odraščajočimi otroci. Nekoliko stoični oče, ki ga bolj zanima tehnološki vidik filmov in življenja ter umetniška mati, ki svojih sanj ni dosegla in po smrti mame pade v melanholičnost.
Fabelmanovi stopijo v lastno past uspeha za vsako ceno
Da gre za najbolj oseben film režiserja, o tem ni nobenega dvoma. Fabelmanovi pa žal ne spadajo v vrh njegove filmografije, ki ima za ponuditi veliko boljšega. To pa nikakor in nikoli ne pomeni, da gre za slab film – prav nasprotno. Na podlagi prelepih prizorov, odličnih igralskih predstav in po večini solidne zgodbe, so Fabelmanovi pravi balzam za oči. Film ni ustvarjen za široko množico ljudi, kar je lahko samo dobro. Fabelmanovi bodo postali filmski biser nekega gledalca in na to tudi cilja Spielberg. Četudi je uspelo Kennethu Branaghu z Belfastom ustvariti bolj pristen film, Fabelmanovi ne zaostajajo veliko. Rešujejo jih predvsem čudovite igralske predstave glavnih treh likov in nekateri izjemni prizori ustvarjanja filmov, kjer je pokazana iznajdljivost mladega režiserja. Prizor z Juddom Hirschom je brez dvoma apeks Fabelmanovih, pri kateri ne bi bila čudna niti oskarjevska nominacija za stransko vlogo.
Spielberg je dokazal, da zna posneti vse, od akcije do subtilnih čustev. Nobene prepreke mu to ne predstavlja pri Fabelmanovih, kjer pa se na trenutke zdi vse nekoliko umetno, če ne izumetničeno. Dokler film ne predstavi v višjo predstavo je že nekoliko prepozno, saj ni jasno, ali gledamo karikature resničnih likov ali resnične in pristne like. Tu Fabelmanovim nekoliko spodrsne, a pozornost ljubiteljev filmov bo drugje.
Filmi so vpogled v osebe, v nas vzbudijo najmočnejša čustva in spomine. Fabelmanovi zadanejo v srčiko vsega tega, a se prepogosto ukvarjajo z rečmi, ki niso tako zanimive, kot filmi sami. Ne glede na to, pa gre za odo ustvarjanju filma, kar smo čakali že kar nekaj časa.
Urednik portala Student.si