Driblerja pod košem je naslov originala iz leta 1992, v katerem sta zaigrala Wesley Snipes in Woody Harrelson, zato smo si naslov izposodili tudi za predelavo. White Men Can’t Jump je športna komedija, ki jo je režiral Calmatic, glavni vlogi pa sta zsedla priljubljeni glasbenik Jack Harlow in Sinqua Walls. Ali smo predelavo dejansko potrebovali? Verjetno je tokrat to vprašanje najbolj na mestu.
White Men Can’t Jump sta tokrat Jack Harlow in Sinqua Walls
Originalni film iz leta 1992 ni bil mojstrovina, vsekakor pa je bil svež veter v jadra športnih filmov. Ko temu dodamo še karizmatične igralce v stilu Harrelsona, Snipesa in Rosie Perez, smo na dobri poti do semi-klasike 90-ih. Driblerja pod košem v slovenščini nima tako zvenečega naslova kot je v izvirniku, a mnogi gledalci se spomnijo košarkarskega dueta iz filma. In tako se lahko vprašamo, zakaj sploh obstaja predelava tega filma? Odgovora ne poznamo, lahko pa rečemo, da je zaradi dejstva, da original ni med najboljšimi filmi vseh časov tisto, kar olajša nalogo predelave. Tako je White Men Can’t Jump iz leta 2023 sumljivo povprečna predelava, ki bi so jo lahko nova generacija morda celo zapomnila. To dejstvo ni iz trte
zvite, saj je Jack Harlow tisti glasbenik v tem desetletju, ki ima več igralskega potenciala kot Harry Styles. Tudi to je nekaj, kajne?
Preostanek filma bi lahko opisali kot nekaj, čemur Američani pravijo »corny«. Naj si bo to oguljen, klišejski, plehek ali banalen. Vse to je film, ki ga lahko brez težav vrtimo v ozadju prijateljskega večera in zavijamo z očmi ob poskusih drame v filmu, ki mnogo bolje deluje kot športna komedija. In kot tak je povsem zadosten. Jack Harlow je ravno dovolj karizmatičen, da lahko ob njem Sinqua Walls izpade kot resen igralec, kar je najboljši čarovniški trik tega filma. Karizme originalnega dvojca ni moč doseči, a minila so tri desetletja, kar pomeni, da bo film precej drugačen in ustvarjen za drugačno publiko.
Driblerja pod košem ni nič posebnega, čeprav na trenutke postreže z zanimivimi košarkarskimi prizori, rahlo karizmo Harlowa in prisrčno zgodbo, ki je mnogo bolj krasila temeljno delo. Ko sta Driblerja pod košem dejansko na košarkarskem parketu, je film med boljšimi košarkarskimi filmi (kjer konkurence ravno ni), a se prepogosto ukvarjata z resnimi življenjskimi tegobami izven parketa, kjer pa padeta na realna tla. Tam najdeta povprečnost in pozabljivost, posipano z nekaj čara.
Filmofilom pa bo nekaj pomenilo dejstvo, da je to ena od zadnjih vlog Lanca Reddicka, kjer pa se tudi skriva kakovosten film, če bi želeli narediti košarkarsko različico Kralja Richarda (King Richard, 2021)
Urednik portala Student.si
