Doktor Strange v Multivesolju norosti je nadaljevanje istoimenskega filma iz leta 2017 in najnovejši Marvelov film. Po devetih letih se na režiserski stolček vrača Sam Raimi, glavni vlogi pa pripadeta Benedictu Cumberbatchu in Elizabeth Olsen. Film na svoja pleča prevzame ideje, ki so jih zastavili njegovi predhodniki tako v filmskem svetu kot v svetu nekaterih serij. So pleča dovolj široka za toliko idej, ali se film sesede pod težo le teh?
Doktor Strange v Multivesolju norosti je točno to
Multivesolje norosti je najbolj natančen opis filma Doktor Strange 2 in 28. filma v Marvelovem filmskem univerzumu. Benedict Cumberbatch se vrne kot glavni lik in pokaže, da lahko tak film brez kakršnih koli težav odpelje do konca s peresno lahkoto. Benedict Wong ima končno spet nekaj za početi, žal pa so njegovi prizori veliko bolj akcijski in ne emotivno vodeni. Po drugi strani pa je tu Elizabeth Olsen, ki prikaže eno najboljših igralskih predstav v Marvelovih filmih, kar je le stopnjevanje njene serije WandaVision. Ekipi se pridruži še America Chavez, ki jo zaigra Xochitl Gomez. Gre za hodeči mcguffin, ki je uporabljen za premikanje po multivesolju in večje funkcije praktično nima. Tu upam predvsem na to, da bo imela v prihodnosti svoj film ali kaj več trenutkov.
Film je dolg le 126 minut, a je čutiti njegovo dolžino, saj se hitro vpelje v akcijo in v tem tempu tudi konča. Režiser Sam Raimi je ustvaril najbolj grozljiv Marvelov film in najbolj zanimiv film, ki si zada mnogo preveč. Brez težav lahko napišem in priznam, da gre za kratkočasen, prelep in iz igralskega aspekta kakovosten film. Žal se tu nekje tudi konča. Vsi elementi, ki krasijo pretekle Raimijeve filme, so tisti, ki jih ne bi povezal z Marvelovimi. Ko pa film povezuje reči z ostalimi filmi univerzuma, je neuspešen. V končni sliki je vsaj za zdaj film popolnoma brezpredmeten in opravlja le delo predstavitve multiverzuma.
Doktor Strange v Multivesolju norosti trpi za Marvel
V svetu športa poznamo izraz, ki se v grobem prevodu imenuje glasovalna utrujenost. In točno to lahko pripisujemo tudi Marvelovim filmom, ki morajo zaradi prenasičenosti in prepogostosti izhajanja vsakič znova ponuditi nekaj novega. Pretekli Spider-Man: Daleč od doma ni dober film sam po sebi. Več kot dobrega ga ustvari odlično opravljena naloga gledalcem – fan service. Doktor Strange v Multivesolju norosti tega ne naredi, čeprav gre za lepši in splošno boljši film. Manjka pa mu dejanski smisel, poleg tega pa je fan service uporabljen zelo, zelo slabo. Ampak, ker imajo pri studiu možnost multivesolja, je vsako napravo možno popraviti in izpeljati boljše. To odpira tudi vprašanje glede čustvenega vpliva dogodkov v filmu, kjer vemo, da to ni zaključni del. Kar je nekoč pomenil Maščevalci: Zaključek, temu ni več tako. Upam, da si Marvel ne zastavlja preveč.
Doktor Strange v Multivesolju norosti je strašljiva ideja
Doktor Strange v Multivesolju norosti je film, ki blesti, ko ni direktne povezave z Marvelovim univerzumom. Ko ima Raimi vajeti v svojih rokah in dovoljuje Olsenovi in Cumberbatchu ter Wongu, da se predstavijo s svojimi igralskimi sposobnostmi, takrat je film odličen. Je strašljiv, prelep, odlično deluje v 3D in glasba Dannyja Elfmanna je pravšnja. Nejasen zlikovec, prisiljena sporočila zgodbe, ki nič ne pomeni in raztresenost v vse smeri pa film ponižajo. Z veliko žalostjo lahko rečem, da gre za film, ki je obenem najslabše in najboljše, kar je Marvel do zdaj ponudil. Nikakor ni slab film, tako kot Večni niso bili slab film. Predstavili so novitete, ki sem jih že dolgo želel v Marvelovem svetu, a v njihovo osnovo za zdaj še ne sovpadajo, ker je le ta zastavljena preveč preprosto – kar se tiče ustvarjanja filmov.
Nadaljevanje Doktorja Stranga je najlažje opisati kot tisto epizodo v seriji, ki velja za filler epizodo. Je del nečesa, kar nam je všeč, obenem pa bi zaradi idej, ki jih predstavi, bolje delovala kot svoj svet. Sam Raimi je znotraj okvirjev ustvaril najboljše, kar lahko Marvel v tem trenutku da, obenem pa je film zelo povprečen, ko pogledamo končno sliko. Mogoče se to spremeni v naslednjih filmih, a to je prednost, ki je ostali filmi nimajo. Doktor Strange v Multivesolju norosti bo navdušil Marvelove oboževalce, oboževalce Sama Raimija in hkrati pustil grenak priokus, ker bi lahko bil mnogo več. Prav toliko kot je film strašljiv, je strašljiva sama ideja o kakovosti omenjenega filma, ki v osnovi nima meja, a vseeno mora delovati v omejenih okvirjih.
Urednik portala Student.si
