Spike Lee je med ljudi poslal svoj najnovejši film, Da 5 Bloods. Skupina veteranov vietnamske vojne (Bloods) se vrne v Vietnam, kjer želijo najti zaklad, ki so ga pred leti zakopali. V filmu igrajo Delroy Lindo, Jonathan Majors, Jean Reno in Chadwick Boseman. Kot vsak Leejev film se tudi ta spopada s pravicami za temnopolte in z močnim komentarjem opominja na napake v sistemu in zgodovini.
Zgodba je vsepovprek
Po zelo kakovostnem BlacKkKlansmanu leta 2018 je bilo moje pričakovanje nad filmom razumljivo. Zgodba o temnopoltih veteranih Vietnama se je zdela vrhunska ideja. Predvsem zato, ker filmov o temnopoltih vojakih iz vojn ni (pa bi morali biti!). Pričakoval sem nekaj nizkih udarcev proti predsedniku ZDA in to sem tudi dobil. Ali so bili potrebni? Definitivno ne, ampak Spike ostaja Spike. Smo že navajeni.
Opis filma na začetku je tak, kakor so ga reklamirali. »Bloodsi« grejo nazaj v Vietnam, da poiščejo zlato, ki so ga zakopali med vojno. Ampak to ni vse, kar se v filmu dogaja, ker se dogaja ogromno in še več.
Dobimo »flashbacke« na trenutek v vojni, ko so zakopali zlato. Potem izvemo, da je tam umrl njihov vodja in tako želijo vrniti njegove ostanke domov. Imamo očeta (Delroy Lindo), ki je edini s posttravmatsko stresno motnjo (PTSD) in nosi MAGA kapo. Torej je neuravnovešen (v filmu vidimo, da ni pri sebi, to pa ni žalitev vojakov) in je podpornik Trumpa. Ima sina, ki ga ima rad in ga sovraži. To se v času filma spremeni vsaj dvajsetkrat. Potem so tu še Francozi, ki jim bodo pomagali pretihotapiti zlato v ZDA in jih prinesejo okoli. Tu so še domačini, ki pomagajo Francozom. Tu je še skupina, ki se bori proti minam v Vietnamu (foreshadowing) in je včasih na njihovi, včasih na drugi strani. Temu dodajmo še idejo vojnega otroka, ki ga je imel eden od Bloodsov z domačinko. Verjetno sem še kaj pozabil.
Nekaj dobrega še ni dovolj
Film je posnet na zelo zanimiv način, saj ima več razmerij med širino in višino (aspect ratio) in ti nam pomagajo pri določevanju časovnega obdobja dogodkov. Vidi se, da Spike Lee ni nikoli režiral vojnega filma in zato je ta del prikazan zelo povprečno. A hkrati je izgled filma čudovit. Direktor fotografije je Newton Thomas Sigel (Bohemian Rhapsody, Možje X, Osumljenih 5, …), in to se vidi, saj je film res prekrasen.
Tematika, ki se dotika nepravične zgodovine temnopoltih je dobra. Težava tiči v tem, ker je želel v film stlačiti preveč stvari, od katerih ni niti ena prikazana dovolj dobro. Če bi vzel le eno izmed idej (primer: temnopolti v vojni) in se ga držal, bi bil film zelo dober. Tako pa skače od ene težave k drugi in spet nazaj. Tudi sama montaža prizorov se zdi nedokončana. Čeprav ima film skoraj tri ure, se včasih zazdi, kot da je kaj izrezano iz filma ali pa je bil prirejen v zadnjih nekaj tednih. Glasbe niti ne bom omenjal, ker sem prepričan, da je prišlo do zmote in je bila namenjena za kakšen drug film. Katastrofalna izbira glasbe.
Film je močno ciljal na priljubljenost igralca Chadwicka Bosemana, ki ga mnogi poznajo iz Marvelovega Črnega panterja. V filmu je največ 10 minut in ne počne čisto nič. Delroy Lindo pa po drugi strani odigra odlično in bo zagotovo dobil nominacijo za Oskarja in ga morda celo dobil. Čeprav je esenca njegovega lika popolnoma raztresena, ga moramo pohvaliti. Iz vloge izvleče največ od vseh in to ob kar slabem scenariju. Zgodovina manjšin v vojnah si zasluži veliko več kot le ta film.
Urednik portala Student.si
