Cyrano je najnovejši film Joeja Wrighta, ki ga poznamo po filmih Prevzetnost in pristranost, Ana Karenina, Hanna, Najtemnejša ura in Pokora. V glavni vlogi zaigra vedno odlični Peter Dinklage, ob njem pa še Haley Benett, Kelvin Harrison Jr. in Ben Mendelsohn. Film Cyrano je predelava muzikala Cyrano, ki je predelava gledališke igre Cyrano de Bergerac avtorja Edmonda Rostanda. Kakšen je prvi mjuzikl, ki smo ga letos dobili v Slovenijo?
Cyrano je predelava muzikala in ne knjige
Pozno sem izvedel, da bo Cyrano pravzaprav muzikal in ne klasičen film. Že več kot deset let bom v kino odšel, če mi nekdo omeni, da v filmu igra Peter Dinklage. Zaslužil si je očitno glavno vlogo, jo dobil in priložnost še kako izkoristil. Po letih razočaranj njegovih filmov z nekaj redkimi izjemami, je končno prišel čas za hvalospeve Petru Dinklagu na filmskem platnu. Še pred tem pa film Cyrano, ki je bolj kot karkoli drugega preslikava Največjega šovmana (The Greatest Showman) iz leta 2017 na platno kostumske drame.
Ponovno smo pri večnem vprašanju muzikalov. Ali je lahko nekomu filmski muzikal všeč, če mu glasba ni? Moj osebni primer je lahko lanskoletni Anette, ki je bil zelo dober film, a glasbe in pesmi preprosto nisem začutil in se je film spotaknil vase. Enako je s prvim delom Mamma Mie, ki je grozen film, a ga glasba Abbe povzdigne precej višje.
Cyrano ni kar tako najlažje povezan s prej omenjenim šovmenom, ki ju ločuje pomemben faktor. To je Peter Dinklage. Če so Največjega šovmena povzdignile pesmi Benja Paseka in Justina Paula, Cyrana višje povzdignejo tri reči. Glavni igralec, prisrčnost zgodbe in nekaj pesmi. A za vsako pozitivno lastnost filma je na drugi strani lastnost, ki film prepusti dokaj pozabljivi povprečnosti, če si naslednjih šest dni ne vrtiš glasbene podlage.
Cyrano je moderen mjuzikl postavljen v preteklost
Če se orientiramo po gledališki igri, gre za Pariz sedemnajstega stoletja v času tridesetletne vojne. Cyrano je kot oseba izjemen, a ga je strah njegove slabosti, ki jo v filmu predstavlja majhna postava. Spomniti je treba, da je bila v originalu ta slabost predolg nos. Tako je ta slabost postala nekaj, čemur bi verjeli, da je lahko ovira v družbi. Je izjemen vojščak in lahko sam premaga deseterico nasprotnikov, a nasproti ženske, ki jo ljubi, ostane brez besed. Zapre se vase in strah ga je povedati tisto, kar čuti v srcu.
To je obenem tudi sporočilo filma. Če ne povemo tistega, kar nam leži v srcu, lahko celo življenje ostanemo tiho in premlevamo zamujene priložnosti v samoti. Da lahko Cyrano svoji Roxanne pove svojo ljubezen, piše pisma v imenu moškega, v katerega je sama zaljubljena, Christian de Neuvillette. Je zaljubljena v izgled ali dušo posameznika? Ta odločitev mora pripasti njej, kar je še ena lepa sprememba, ki jo film uporabi v svojo korist.
Seveda ne gre brez omembe glasbe in pesmi v Cyranu. Kar je Dežela La La prečudovito vpeljala v svet muzikalov, je povprečnost glasu, ki iz nebes na resnična tla spusti te osebe in njihove glasove. Pel bi lahko kdor koli izmed nas in to je čar, ki ga izkoristi tudi Cyrano. Z izjemo prečudovite Haley Bennet ni glasu, ki bi izstopal v množici. Koreografija določenih prizorov je obstoječa in nevidna hkrati, saj se zlije z dogajanjem in sloni bolj na realističnih odzivih.
Pesmi so lepe in dokaj preproste, a za film ter zgodbo delujejo. Vsak izmed likov ima priložnost za svojo, kar se za muzikal spodobi. Tako v enem prizoru zablesti Kelvin Harrison Jr. spet v drugem pa Haley Bennett. Oba pa zasenči Peter Dinklage, a ne z glasom, ampak z igranjem. Tako glavno vlogo se je čakalo in prisvojil si jo je zase. Postal je Cyrano in film dvignil tri stopničke višje. Naj svet vidi Petra Dinklage in njegov legendarni pomen v svetu filma.
Nagel zaključek Cyrana ne škodi končnemu izgledu
Vrhunec Cyrana je balkonski prizor, ker prepovedana ljubezen v zgodovini pač ne more brez balkona. Ker sta pripadnika vojske, sta Christian in Cyrano skupaj poslana v boj. Tu film postreže z najbolj aktualnim prizorom ta trenutek, ko mladi fantje korakajo v napad in smrt. Po tem se film v počasnejšem tempu kot do tega trenutka tudi zaključi. Kljub delni uresničitvi tega, kar smo kot gledalci želeli videti od filma, je konec nekoliko čustveno izpraznjen in ni na ravni preteklih dveh ur.
Nisem veliko povedal o videzu film, a ko govorimo o režiserju Joeju Wrightu in zgodovinski drami, nam je jasno, kako je videti film. Prečudovit, prelep in presenetljivo dobro posnet v svojih akcijskih prizorih. Cyrano je ta trenutek najboljši muzikal leta in med najboljšimi filmi leta predvsem zaradi srčnosti, nesojene ljubezni, občutkov in igralskih predstav.
Urednik portala Student.si
