Na Netflixu je premiero doživel nov film Mitje Okorna. Boksar je zgodba o nadobudnem boksarju Jedrzeju, ki z ženo pobegne iz komunistične Poljske, da bi našel boljše življenje. Ali lahko športno dramo okličemo za najboljši film v karieri Mitje Okorna?
Mitja Okorn predstavlja Netflixovo športno dramo
Oklicati Mitjo Okorna za najbolj uspešnega slovenskega režiserja se morda zdi nekoliko nepravično, ne bi pa rekli, da je daleč od resnice. Ustvarjanje »visokoproračunskih« filmov, ki spadajo med najbolj dobičkonosne in gledane v večmilijonsko državi, kot je Poljska, snemanje holivudskih filmov z zvezdami in še vedno dobivati ponudbe za snemanje teh istih filmov. Prav nič takega, česar bi se drugi branili. Če slovenska filmska industrija trepeta pred izidom filmov, ki v blagajne ne prinesejo veliko denarja, ne glede na razloge, so njegovi filmi uspešni. In ne pozabimo, filmi niso samo »umetnine« v Lanthimosovem stilu, temveč tudi tisti, ki jih snemajo Michael Bay in drugi. Filmi kot zabava. In kaj drugega so bili do zdaj filmi Mitje Okorna kot zabava za gledalca in na pladnju ponujena filmska izkušnja?
Boksarski film, ki se ne boji pokloniti predhodnikom
Boksar je daleč od filmov, ki jih je posnel do zdaj. Zdi se resnejši, bolj odrasel in povrh tega še predstavnik športnega žanra v svetu filma. Gre za zgodbo mladeniča, boksarskega aduta, ki ne želi ponoviti očetovih napak. Z željo po boljšem življenju z ženo pobegne iz komunistične Poljske v daljno Anglijo, kjer najprej pade v najgloblje brezno življenja, nato pa na vsak način išče pot za uspehom, ki mu na koncu dneva morda ne bo prinesel sreče.
Kot pove naslov gre za boksarski film, kjer se zdi precej čudna Okornova primerjava z Dobrimi fanti (Goodfellas), ko je v oči skakala primerjava z Razjarjenim bikom (Raging Bull) istega režiserja. Morda se s primerjavo dotika pobegu družinskih okvirjev, družbenih norm in končni ugotovitvi, da preprostost prinaša več kot materialne dobrine.
Mogoče film po vsem tem času v prizmi potovanja boksarskega šampiona ne more prinesti enake kakovosti kot Rocky, Razjarjeni bik ali celo Punčka za milijon dolarjev, a to ne pomeni, da ne prinaša zgodbe na ravni filmov Cinderella Man: legenda o boksarju, Obujeni prvak ali celo Ali. Gre za podaljšano pol-biografsko dramo, ki ji nobene usluge ne dela uvodni tekst »to bi se lahko zgodilo«, ki boks uporabi zgolj kot vzvod za predstavitev obdobja vzhodne Evrope, ko je bila želja za boljšim življenjem oklicana za izdajo naroda. Mnogi biografski filmi o športnikih se soočajo s podobnimi težavami, ko protagonist poseže po tistih prvih zmagah. Še posebej, če je jasno, da film ne cilja zgolj na eno: primer je Rocky.
Če ni K. O. je pa zmaga po sodniški odločitvi
Film, ki sicer traja 2 uri in 32 minut, za grenak okus prinaša nekaj težav s padcem tempa in menjavami dramske napetosti. Včasih to deluje, spet drugič pade na spolzkih tleh in nato počasi vstane. Saj veste, ni važno kolikokrat padeš …
Nemogoče je trditi, da gre za svež pristop v žanru, saj so omaži in pokloni za poznavalce takih filmov lahko precej očitni. V tem trenutku spomni na Rockyja in Alija, že v naslednjem na Southpaw. Enako neverjetno pa je trditi, da je film zaradi tega slabši, saj zna Okorn posneti tako pretepaške kot tiste bolj dramatične in hudomušne prizore. Tu so mu v pomoč tudi osrednji igralci, Eryk Kulm kot Jedrzej, Adrianna Chlebicka kot Kasia in Eryk Lubos kot Czesiek. Film ima dovolj globine, da nas posrka v zgodbo zaradi prepričljivih osrednjih likov in predobro poznane tematike begunstva. Slednja je večino časa potisnjena v ozadje, kar ni napaka, če film gledamo kot športno dramo in ne kot film o begunstvu, ki se dogaja okoli športnika. Včasih je vidik ogleda pomemben pri končni odločitvi.
Boksar je najboljši film Mitje Okorna
Na svet je prišla še Okornova najboljša režija v karieri. Boksar morda res ni najboljši boksarski film vseh časov, a si bo verjetno čez nekaj let težko predstavljati ta podžanr brez njegovega doprinosa. V prvi vrsti za ljubitelje športnih zgodb, kamor se rade prikradejo tudi tiste, bistveno bolj življenjske zgodbe.
Urednik portala Student.si
